Madagaskar

Za druge pomene glej Madagaskar (razločitev).

Republika Madagaskar Repoblikan'i Madagasikara République de Madagascar Republic of Madagascar
Zastava Grb
Geslo: Tanindrazana, Fahafahana, Fandrosoana  (malgaško) Patrie, liberté, progrès  (francosko) »Očetnjava, svoboda, napredek«
Himna: Ry Tanindraza nay malala ô O, naša ljubljena očetnjava
Glavno mesto	Antananarivo
Uradni jeziki	malgaščina, francoščina, angleščina1
Demonim(i)	Malgaš, Malgaška
Vlada	republika
• predsednik:	Andry Rajoelina
• predsednik vlade:	Christian Ntsay
Neodvisnost  od Francije
• datum	26. junij 1960
Površina
• skupaj	587.041 km2 (45.)
• voda (%)	0,13 %
Prebivalstvo
• ocena julij 2005	18.606.000 (56.)
• popis 1993	12.238.914
BDP (PKM)	ocena 2006
• skupaj	17,270 milijarde USD (123.)
• na prebivalca	$905 (169.)
Gini (2001)	47,5 visok
HDI (2004)	0,509  · 143.
Valuta	malgaški ariari (MGA)
Časovni pas	UTC +3 (EAT)
• poletni (DST)	UTC +3 (ne upoštevajo)
Klicna koda	261
Internetni TLD	.mg
1Uradni jeziki od 27. aprila 2007

Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003)

Madagaskar je otoška država v Indijskem oceanu in četrti največji otok na svetu. Od vzhodne afriške obale ga ločuje Mozambiški preliv za 400 kilometrov. Uradna jezika sta francoščina in malgaščina, glavno mesto pa je Antananarivo. Madagaskar ima približno 20 milijonov prebivalcev. Denarna enota je ariari.

Površje

Madagaskar se deli na tri reliefne dele:

• visoke planote
• obalni del na vzhodu
• zahodni del

Od visokih planot se višavje proti vzhodni obali spušča. Tudi na zahodu otoka se svet z osrednjega hribovja skupaj s številnimi dolinami znižuje. Obalni pas na vzhodu in zahodu je širok od 20 do 50 kilometrov in je ponekod zamočvirjen. Najvišji vrh Madagaskarja je Maromokotro. Svojevrsten značaj pa dajejo otoku tudi reke s svojimi spremenljivimi pritoki.

Podnebje in rastlinstvo

Prevladujeta ekvatorialno in savansko podnebje.

Prevladujejo travnate površine in grmičevja, na vzhodu pa so ohranjeni tudi tropski deževni gozdovi. Madagaskar je poznan tudi po izrednem bogastvu živalskih in rastlinskih vrst, ta naravna raznovrstnost pa je ogrožena zaradi propadanja gozda.

Prebivalstvo

Večina prebivalstva je azijskega izvora s pomešanimi črnskimi priseljenci, tam pa živijo tudi indijski, francoski in kitajski priseljenci. Tamkajšnji prebivalci se imenujejo Malgaši. Poseljen je predvsem pri obalah in kotlinah.

Zgodovina

Predniki današnjih prebivalcev so se naselili na otok iz jugovzhodne Azije v 4. stoletju. V 7. stoletju so Arabci vzpostavili trgovske postojanke ob severovzhodni obali Madagaskarja. Portugalci so odkrili otok v začetku 16. stoletja med potovanjem v Indijo. V poznem 17. stoletju Francozi vzpostavijo trgovske postojanke ob vzhodni obali. Od 1774 do 1824 so obale pogosto obiskane s strani gusarjev.

Konec 18. stoletja vladarji Merine vzpostavijo nadvlado nad večjim delom otoka, vključno z obalo. Leta 1817 kralj Radema I. (vladal 1810 - 1828) in britanski guverner Mauritiusa skleneta pogodbo o ukinitvi trgovine s sužnji, ki je bila do tedaj pomembna za ekonomijo Merine. V zameno je dobil otok britansko vojaško in denarno pomoč. Kraljica Ranavalona I. (1828 - 1861) tako odpira šole in tiska knjige v malgaškem jeziku. Do vojaškega spopada s Francozi je prišlo za časa vladanja Ranavalone II. v letih 1883 - 85, ko so Francozi otok razglasili za francoski protektorat. Kot del splošne porazdelitve vplivnih območij te regije je dobila Velika Britanija na ta račun otok Zanzibar (sedaj del Tanzanije). Celotno kontrolo nad otokom je Francija vzpostavila v letih 1895 - 96 z ukinitvijo kraljevine Merine. Med II. svetovno vojno po padcu Francije otok zasede Velika Britanija, ki ga leta 1943 preda Francoskim svobodnim silam.

Leta 1946 Madagaskar postane francoski čezmorski teritorij. Istega leta ustanovljeno Demokratsko gibanje za obnovo Madagaskarja - MDRM premaga na volitvah francoske kolaborante. Leta 1947 sproži antikolonialno vstajo, ki je krvavo zadušena leto kasneje, stranka prepovedana, njeni vodje pa zaprti. Leta 1956 Francija izvede reformo institucij. Istega leta ustanovljena Zveza malgaškega naroda nadaljuje politiko prejšnje MDRM, medtem ko Socialdemokratska stranka Madagaskarja in Komorov zavzame bolj umirjeno stališče do Francije. 14. oktobra 1958 Madagaskar postane avtonomna republika v sestavi Francoske skupnosti. Obdobje začasne vlade se konča s sprejemom ustave leta 1959, popolno neodvisnost pa Madagaskar doseže 26. junija 1960.

Glej tudi

• seznam suverenih držav
• Pedro Opeka

Zunanje povezave

Več gradiva o temi Madagaskar v Wikimedijini zbirki