Brazilija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Federativna republika Brazilija
República Federativa do Brasil
Zastava Brazilije Grb  Brazilije
Zastava
GesloOrdem e Progresso  (portugalsko)
»Red in napredek«
HimnaBrazilska državna himna
Lega Brazilije
Glavno mesto Brasilia
15°45′S, 47°57′W
Največje mesto São Paulo
Uradni jeziki portugalščina
Demonim Brazilec, Brazilka
Upravljanje predsedniška zvezna republika
 -  predsednik Dilma Vana Rousseff
 -  podpredsednik Michel Temer
Neodvisnost od Portugalske 
 -  razglašena: 7. septembra 1822 
 -  priznana: 29. avgusta 1825 
 -  republika: 15. novembra 1889 
Površina
 -  skupaj: 8,514,877 km² (5.
 -  voda (%): 0,65
Prebivalstvo
 -  ocena 2010: 193.337.486 (5.)
 -  štetje 2000: 169.799.170 
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 1,594 bilijona USD (9.)
 -  na prebivalca: 9108 USD (68.)
BDP (nominalno) ocena 2006
 -  skupaj: 1,067 bilijona USD (10.)
 -  na prebivalca: 5717 USD (64.)
Gini (2004) 54 
HDI (2007) 0,813 (visoke) (69.)
Valuta real (BRL (v državi R$))
Časovni pas BRT (UTC−2 do −5 (uradno −3))
 -  poletni (DST): BRST (UTC−2 do −5)
Vrhnja domena (TLD) .br
Klicna koda +55

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Širi se prek ogromnega področja med Andi na zahodu in Atlantikom na vzhodu, meji pa na Urugvaj, Argentino, Paragvaj in Bolivijo na jugu, Peru in Kolumbijo na zahodu, Venezuelo, ter Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano na severu. Brazilija je dobila ime po bražiljki (Caesalpinia brasiliensis), krajevnem listnatem drevesu, ki daje les za rdeče barvilo, v njej pa najdemo tako ekstenzivno kmetijska področja kot deževne pragozdove.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tordesilljska pogodba, potrjena s bulo papeža Aleksandra VI. iz leta 1494, je razdelila novo odkrite dežele na vplivna območja Španije in Portugalske po poldnevniku, ležečem približno 1770 km zahodno od Zelenortskih otokov. Obala današnje Brazilije, ki so jo Evropejci prvič ugledali leta 1500, je s tem pripadla Portugalski. V 16. stoletju so jo razvili kot kolonijo, katere gospodarstvo je v znatni meri temeljilo na suženjskem delu. Leta 1808 se je v Brazilijo pred Napoleonovo vojsko začasno zatekla portugalska kraljeva družina in vlada. Kljub njihovi vrnitvi trinajst let pozneje je to obdobje med Brazilci vodilo k naraščajoči želji po neodvisnosti, tako da je leta 1822 takratni knez namestnik Pedro I. Brazilski ustanovil neodvisno Brazilsko cesarstvo, ki je trajalo do leta 1889, ko je bil njegov naslednik Pedro II. Brazilski odstranjen in namesto tega vzpostavljena federativna republika.

Koncem 19. stoletja ter v začetku 20. stoletja se je v Brazilijo priselilo prek 5 milijonov ljudi. To je bilo obenem obdobje industrializacije in nadaljnje širitve v notranjost dežele. Leta 1937 je oblast prevzel diktator Getulio Vargas do leta 1945, ko so bile znova razpisane splošne volitve. Leta 1964 je oblast z državnim udarom prevzela vojaška hunta, ki je ostala na oblasti do leta 1985, ko se je Brazilija vrnila k demokratični izbiri voditelja.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Brazilija je razdeljena na 26 zveznih držav (portugalsko estado, množina estados) in en zvezni okraj (portugalsko distrito federal), ki so združeni v pet večjih pokrajin:

  • Srednje-vzhodna pokrajina (Região Centro-Oeste)
  • Severovzhodna pokrajina (Região Nordeste)
  • Severna pokrajina (Região Norte)
  • Jugovzhodna pokrajina (Região Sudeste)
  • Južna pokrajina (Região Sul)

Demografija[uredi | uredi kodo]

Brazilija šteje 198.739.269 prebivalcev. Največ ljudi je starih med 15 in 64 let (26,7 %), sledijo pa jim tisti med 0 in 14 let (26,7 %), najmanj pa je ljudi nad 65 let (6,4 %). Povprečna starost prebivalcev je 28,6 let. 88,6 % prebivalstva, starega nad 15 let je pismenega.

Število prebivalcev se letno zviša za 1,199 %. Urbanizacija je 86 %, to pomeni, da večina prebivalcev živi v mestih.

Z HIV-om je okuženih 0,6 % ljudi.

V Braziliji je največ belcev (53,7 %), nekaj manj je mulatov (38,5 %), ostali prebivalci pa so črnci, Japonci, Arabci, Amerindi in drugi.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Verstva[uredi | uredi kodo]

Največ je katoličanov (73,6 %), manj je protestantov (15,4 %), ostali so animisti, Bantu/vudu ali drugo.

Jezik[uredi | uredi kodo]

Večinoma govorijo portugalščino (uradni in najbolj razširjen jezik), španščino, nemščino, italijanščino, japonščino, angleščino.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]