Etiopija
| Federativna demokratična republika Etiopija የኢትዮጵያ ፌዴራላዊ ዲሞክራሲያዊ ሪፐብሊክ ye-Ītyōṗṗyā Fēdēralāwī Dīmōkrāsīyāwī Rīpeblīk |
||||||
|---|---|---|---|---|---|---|
|
||||||
| Himna: Wodefit Gesgeshi, Widd Innat Ityopp'ya Korakaj naprej, draga mati Etiopija |
||||||
.svg) |
||||||
| Glavno mesto (in največje mesto) | Adis Abeba | |||||
| Uradni jeziki | amharščina[1] | |||||
| Priznani regionalni jeziki | Drugi uradni jeziki različnih etničnih skupin na njihovih ozemljih |
|||||
| Demonim | Etiopijec | |||||
| Upravljanje | Federativna parlamentarna republika | |||||
| - | Predsednica | Sahle-Work Zewde | ||||
| - | Predsednik vlade | Abij Ahmed | ||||
| Ustanovitev | ||||||
| - | Dʿmt: | ok. 980 pr.n.št | ||||
| - | Aksumitsko kraljestvo: | ok. 100 n.št. | ||||
| - | Etiopski imperij: | 1137 | ||||
| - | Obnovitev suverenosti: | 1944 | ||||
| - | Trenutna ustava: | avgust 1995 | ||||
| Površina | ||||||
| - | skupaj: | 1.104.300 km² (27.) | ||||
| - | voda (%): | 0,7 | ||||
| Prebivalstvo | ||||||
| - | ocena 2012: | 91.195.675 [2] (14.) | ||||
| - | štetje 2007: | 73.750.932[3] | ||||
| - | gostota: | 82,58/km² (123.) | ||||
| BDP (PKM) | ocena 2012 | |||||
| - | skupaj: | 103,1 milijarde USD[2] | ||||
| - | na prebivalca: | 1.200 USD[2] | ||||
| BDP (nominalno) | ocena 2012[4] | |||||
| - | skupaj: | 40,5 milijarde USD[4] | ||||
| - | na prebivalca: | 513 USD[4] | ||||
| Gini (2011) | 33,6 | |||||
| HDI (2011) | 0,396 (173.) | |||||
| Valuta | etiopski bir (ETB) |
|||||
| Časovni pas | EAT (UTC+3) | |||||
| - | poletni (DST): | ne upošteva (UTC+3) | ||||
| Vrhnja domena (TLD) | .et | |||||
| Klicna koda | ++251 | |||||
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan.
Staro udomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.
Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države od leta 1936 do 1941.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Leta 1974 je vojaška uporniška skupina Derg odstavila cesarja Haileja Selassieja I. (vladal od leta 1930) in ustanovila socialistično državo. Vojaški režim je zaradi krvavega državnega udara, uporov, velikih suš, lakot in velikega števila beguncev leta 1991 strla zveza uporniških sil, Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF). Leta 1994 so sprejeli ustavo, leta 1995 pa so bile prve večstrankarske volitve.
Obmejna vojna z nekdanjo odcepljeno etiopsko deželo Eritrejo, ki se je začela maja 1998, je okrepila vladajočo zvezo, vendar je prizadela državno gospodarstvo, ki je eno najsiromašnejših na svetu.
Politika[uredi | uredi kodo]
Upravna delitev[uredi | uredi kodo]
Etiopija je upravno razdeljena na 9 etničnih upravnih pokrajin (astedader akababivač, ednina - astedader akabibi) in na 2 samostojni mesti (označeno *):
- Adis Abeba*;
- Afar;
- Amhara,
- Benišangul/Gumaz;
- Diredava*;
- Gambela;
- Hararge;
- Oromija;
- Somali;
- Pokrajina južnih narodov, nacionalnosti in ljudstev;
- Tigre
Narodnosti in uradni jeziki[uredi | uredi kodo]
V Etiopiji živi več kot 80 etničnih skupin; po podatkih popisa iz leta 2007 so najštevilčnejša Oromci, ki predstavljajo 34,4 % prebivalstva države. Sledijo jim Amharci s 27,0 % ter Somalci in Tigrejci s po šestimi odstotki. Najbolj razširjena materna jezika sta oromščina in amharščina, slednja je tudi uradni jezik države.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Etiopija leži na tako imenovanem afriškem rogu. Na severu meji na Eritrejo, na vzhodu na Džibuti in Somalijo, na zahodu na Sudan in Južni Sudan ter na jug na [[Kenija|Kenijo]g. Etiopija ima visoko osrednjo planoto, ki se giblje od 1290 do 3000 m nadmorske višine, najvišja gora pa doseže 4533 m.
Nadmorska višina je na splošno najvišja tik pred točko spusta v Veliko riftno dolino, ki diagonalno razcepi planoto. Številne reke prečkajo planoto; predvsem Modri Nil, ki izvira iz jezera Tana. Planota se postopoma spušča v nižinske predele Sudana na zahodu in somalijske ravnice na vzhodu. Najzahodnejše območje Etiopije je reka Pibor nasproti sudanske vasi Denjok. Njegovo najvzhodnejše območje leži ob vzhodni meji območja Dollo nasproti držav Puntland in Galmudug.
Podnebje[uredi | uredi kodo]
V Danakilski kotlini je podnebje puščavsko, kar pomeni da stopinje presežejo več kot 50 stopinj celzija.Značilne je tudi to da je malo padavin(manj kot 200 mm). Na višavju je podnebje tropsko,vendar se z nadmorsko višino spreminja.
Rastje[uredi | uredi kodo]
Na višavju so zelo rodovitna tla na vulkanskih kamninah ,vendar so močno prizadeta zaradi erozije tal. Rastje je na Somalskem višavju: nizko-travna savana, v Danakilski kotlini puščava.V bolj namočenih jz. delih Etiopskega višavja raste tropski deževni gozd, ki proti S prehaja v savanski gozd in nizko grmičevje. Na Etiopskem višavju prevladujejo odprte travne površine s polji in pašniki.Gojijo: proso, kavo, tobak, bombaž, arašide Gozdovi pokrivajo 4 % površine države.
Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]
Etiopija sodi med najrevnejše države na svetu, saj se okoli 85 % prebivalstva preživlja s samo-oskrbnim kmetijstvom in živi v revščini.
Energija in hidroenergija[uredi | uredi kodo]
Etiopija ima 14 glavnih rek, ki tečejo iz njenega visokogorja, vključno z Nilom. Ima največje zaloge vode v Afriki. Od leta 2012 so hidroelektrarne predstavljale približno 88,2 % vseh nameščenih proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Preostala električna energija je bila pridobljena iz fosilnih goriv (8,3 %) in obnovljivih virov (3,6 %).
Stopnja elektrifikacije celotnega prebivalstva je bila leta 2016 42-odstotna, 85-odstotna pokritost na mestnih območjih in 26-odstotna na podeželskih območjih. Od leta 2016 je bila celotna proizvodnja električne energije 11,15 TW⋅h, poraba pa 9,062 TW⋅h. Izvoženih je bilo 0,166 TW⋅h električne energije, uvoženih 0 kW⋅h in nameščenih proizvodnih zmogljivosti 2,784 GW.
Etiopija dovaja Nilu približno 81 % količine vode skozi porečja Modrega Nila, reke Sobat in Atbare. Leta 1959 sta Egipt in Sudan podpisala dvostransko pogodbo, sporazum o vodah Nila, ki je obema državama podelil izključne vodne pravice nad vodami Nila. Od takrat je Egipt odvračal skoraj vse projekte v Etiopiji, ki so želeli izkoristiti lokalne pritoke Nila. To je vplivalo na odvračanje od zunanjega financiranja hidroelektrarn in namakalnih projektov v zahodni Etiopiji, kar je oviralo projekte gospodarskega razvoja, ki temeljijo na vodnih virih. Vendar pa Etiopija v postopku gradnje velike hidroelektrarne z močjo 6450 MW na reki Modri Nil. Ko bo dokončana, bo ta velik etiopski preporodni jez zaledje največje hidroelektrarne v Afriki.[5]
Hidroelektrarna Gibe III je doslej največja v državi z instalirano močjo 1870 MW. Za leta 2017–18 je ta hidroelektrarna ustvarila 4900 GW⋅h.[6]
Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]
Kmetijstvo predstavlja približno 85 % delovne sile. Vendar storitveni sektor predstavlja največji del BDP. Številne druge gospodarske dejavnosti so odvisne od kmetijstva, vključno s trženjem, predelavo in izvozom kmetijskih proizvodov. V veliki večini pridelajo mali kmetje in podjetja, velik del blagovnega izvoza pa zagotavlja sektor majhnih kmetijskih pridelkov. Gojijo govedo, koze in konje, koruzo, pšenico, ječmen, krompir, proso, kavovec, sladkorni trs in jam. Pomemben delež izvoza predstavljajo pridelki, kot so kava (246.000 ton letno), bombaž in oljnice. Etiopija je tudi središče izvora raznolikosti udomačenih pridelkov, vključno Ensete ventricosum (etiopska banana)[7], kava in tef (vrsta žita).
Izvoz je skoraj v celoti kmetijsko blago (z izjemo izvoza zlata), kava pa je največji devizni dohodek. Etiopija je drugi največji proizvajalec koruze v Afriki.[8] Po ocenah ZN je BDP na prebivalca v Etiopiji od leta 2011 dosegel 357 USD.
Etiopija ima približno 5 milijonov hektarov gozdov kar pomeni, da gozdovi pokrivajo 4 % površine države.
Rudna bogastva[uredi | uredi kodo]
V Etiopiji so zaenkrat našli samo nekaj rudnega bogastva. Pridobivajo samo kuhinjsko sol iz slanih jezer v Danakilu, zlato in manjše količine niobija in tantala ter dragih kamnov.
Industrija[uredi | uredi kodo]
Država je industrijsko skromno razvita, izdelki so povečini namenjeni samo domačemu trgu. Poglavitne panoge so: tekstilna, živilska (sladkor, rastlinska olja, brezalkoholne pijače), usnjarska, obutvena, tobačna industrija in industrija gradbenega materiala.
Turizem[uredi | uredi kodo]
Turizem je slabo izkoriščen, vendar pa ima Etiopija velike možnosti za razvoj turizma - slikovito pokrajino, kulturne znamenitosti in narodne parke. Na leto pride samo okrog 102.000 tujih turistov.
Demografski podatki[uredi | uredi kodo]
Kultura[uredi | uredi kodo]
Državni prazniki:
| Datum | Slovensko ime | Krajevno ime | Opombe |
|---|---|---|---|
| 7. januar | pravoslavni božič | ||
| 19. januar | praznik treh kraljev | Timket | |
| 2. februar | praznik žrtvovanja | Eid-ul-Adha | |
| 2. marec | bitka pri Adovi | ||
| 12. april | pravoslavni velikonočni ponedeljek | ||
| 25. april | koptski dobri petek | ||
| 2. maj | mulud | Mulud | |
| 5. maj | dan rodoljubov | ||
| 28. maj | konec vojaškega vladanja | ||
| 11. september | etiopsko/koptsko novo leto | ||
| 27. september | praznik pravega križa | ||
| 14. november | konec ramadana | Eid-al-Fitr |
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Article 5" (PDF). Ethiopian Constitution. FDRE. Pridobljeno dne 18.1.2013.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 "Ethiopia". The World Factbook. CIA. Pridobljeno dne 20.2.2013.
- ↑ "Country Level". 2007 Population and Housing Census of Ethiopia. Osrednja statistična agencija. 13.7.2010. Pridobljeno dne 18.1.2013.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 "Ethiopia records double-digit economic growth under GTP". Sudan Tribune. 20.2.2013. Pridobljeno dne 6.2.2013.
- ↑ Victoria Eastwood; Nima Elbagir. "Ethiopia powers on with controversial dam project". Pridobljeno dne 24 June 2016.
- ↑ "Power generation begins at 1,870-MW Gibe III hydroelectric project in Ethiopia". www.hydroworld.com. Pridobljeno dne 24 June 2016.
- ↑ Wilkin, Paul; Demissew, Sebsebe; Willis, Kathy; Woldeyes, Feleke; Davis, Aaron P.; Molla, Ermias L.; Janssens, Steven; Kallow, Simon; Berhanu, Admas (2019). "Enset in Ethiopia: a poorly characterized but resilient starch staple". Annals of Botany (angleščina). 123 (5): 747–766. doi:10.1093/aob/mcy214. PMC 6526316. PMID 30715125.
- ↑ "Get the gangsters out of the food chain". The Economist. 7 June 2007. Pridobljeno dne 2 February 2008.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Etiopija |
- Vodnik po državah::Etiopija -- (v angleščini) - osredotočen na potovalne načrte in raziskovanja.
 Zahodna Afrika |
Benin • Burkina Faso • Gambija • Gana • Gvineja • Gvineja Bissau • Liberija • Mali • Mavretanija • Niger • Nigerija • Senegal • Sierra Leone • Slonokoščena obala • Togo • Zelenortski otoki |
|---|---|
 Severna Afrika | |
 Srednja Afrika | |
 Vzhodna Afrika | |
 Južna Afrika | |
| Odvisna ozemlja | |
| Nepriznane | |
1 Delno v Aziji. 2 Nedoločen status. | |