Etiopija

Federativna demokratična republika Etiopija የኢትዮጵያ ፌዴራላዊ ዲሞክራሲያዊ ሪፐብሊክ ye-Ītyōṗṗyā Fēdēralāwī Dīmōkrāsīyāwī Rīpeblīk
Zastava
Himna:  Wodefit Gesgeshi, Widd Innat Ityopp'ya Korakaj naprej, draga mati Etiopija
Glavno mesto (in največje mesto)		Adis Abeba 9°1.8′N, 38°44.4′E
Uradni jeziki		amharščina
Priznani regionalni jeziki		Drugi uradni jeziki različnih etničnih skupin na njihovih ozemljih
Demonim		Etiopijec
Upravljanje		Federativna parlamentarna republika
-	Predsednica	Sahle-Work Zewde
-	Predsednik vlade	Abij Ahmed
Ustanovitev
-	Dʿmt:	ok. 980 pr.n.št
-	Aksumitsko kraljestvo:	ok. 100 n.št.
-	Etiopski imperij:	1137
-	Obnovitev suverenosti:	1944
-	Trenutna ustava:	avgust 1995
Površina
-	skupaj:	1.104.300 km² (27.)
-	voda (%):	0,7
Prebivalstvo
-	ocena 2012:	91.195.675  (14.)
-	štetje 2007:	73.750.932
-	gostota:	82,58/km² (123.)
BDP (PKM)		ocena 2012
-	skupaj:	103,1 milijarde USD
-	na prebivalca:	1.200 USD
BDP (nominalno)		ocena 2012
-	skupaj:	40,5 milijarde USD
-	na prebivalca:	513 USD
Gini (2011)		33,6
HDI (2011)		0,396 (173.)
Valuta		etiopski bir (ETB)
Časovni pas		EAT (UTC+3)
-	poletni (DST):	ne upošteva (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD)		.et
Klicna koda		++251

Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan.

Staro udomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.

Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države od leta 1936 do 1941.

Zgodovina

Leta 1974 je vojaška uporniška skupina Derg odstavila cesarja Haileja Selassieja I. (vladal od leta 1930) in ustanovila socialistično državo. Vojaški režim je zaradi krvavega državnega udara, uporov, velikih suš, lakot in velikega števila beguncev leta 1991 strla zveza uporniških sil, Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF). Leta 1994 so sprejeli ustavo, leta 1995 pa so bile prve večstrankarske volitve.

Obmejna vojna z nekdanjo odcepljeno etiopsko deželo Eritrejo, ki se je začela maja 1998, je okrepila vladajočo zvezo, vendar je prizadela državno gospodarstvo, ki je eno najsiromašnejših na svetu.

Politika

Upravna delitev

Etiopija je upravno razdeljena na 9 etničnih upravnih pokrajin (astedader akababivač, ednina - astedader akabibi) in na 2 samostojni mesti (označeno *):

• Adis Abeba*;
• Afar;
• Amhara,
• Benišangul/Gumaz;
• Diredava*;
• Gambela;
• Hararge;
• Oromija;
• Somali;
• Pokrajina južnih narodov, nacionalnosti in ljudstev;
• Tigre

Zemljevid Etiopije

Narodnosti in uradni jeziki

V Etiopiji živi več kot 80 etničnih skupin; po podatkih popisa iz leta 2007 so najštevilčnejša Oromci, ki predstavljajo 34,4 % prebivalstva države. Sledijo jim Amharci s 27,0 % ter Somalci in Tigrejci s po šestimi odstotki. Najbolj razširjena materna jezika sta oromščina in amharščina, slednja je tudi uradni jezik države.

Geografija

Podnebje

V Danakilski kotlini je podnebje puščavsko, kar pomeni da stopinje presežejo več kot 50 stopinj celzija.Značilne je tudi to da je malo padavin(manj kot 200 mm). Na višavju je podnebje tropsko,vendar se z nadmorsko višino spreminja.

Rastje

Na višavju so zelo rodovitna tla na vulkanskih kamninah ,vendar so močno prizadeta zaradi erozije tal. Rastje je na Somalskem višavju: nizko-travna savana, v Danakilski kotlini puščava.V bolj namočenih jz. delih Etiopskega višavja raste tropski deževni gozd, ki proti S prehaja v savanski gozd in nizko grmičevje. Na Etiopskem višavju prevladujejo odprte travne površine s polji in pašniki.Gojijo: proso, kavo, tobak, bombaž, arašide Gozdovi pokrivajo 4 % površine države.

Gospodarstvo

Etiopija sodi med najrevnejše države na svetu, saj se okoli 85 % prebivalstva preživlja s samo-oskrbnim kmetijstvom in živi v revščini.

Kmetijstvo

S kmetijstvom se ukvarja 80 % prebivalcev. Gojijo govedo, koze in konje, koruzo, pšenico, ječmen, krompir, proso, kavovec, sladkorni trs in jam. Pomemben delež izvoza predstavljajo pridelki, kot so kava (246.000 ton letno), bombaž in oljnice.

Etiopija ima približno 5 milijonov hektarov gozdov kar pomeni, da gozdovi pokrivajo 4 % površine države.

Rudna bogastva

V Etiopiji so zaenkrat našli samo nekaj rudnega bogastva. Pridobivajo samo kuhinjsko sol iz slanih jezer v Danakilski kotlini, zlato in manjše količine niobija in tantala ter dragih kamnov.

Industrija

Država je industrijsko skromno razvita, izdelki so povečini namenjeni samo domačemu trgu. Poglavitne panoge so: tekstilna, živilska (sladkor, rastlinska olja, brezalkoholne pijače), usnjarska, obutvena, tobačna industrija in industrija gradbenega materiala.

Turizem

Turizem je slabo izkoriščen, vendar pa ima Etiopija velike možnosti za razvoj turizma - slikovito pokrajino, kulturne znamenitosti in narodne parke. Na leto pride samo okrog 102.000 tujih turistov.

Kultura

Državni prazniki:

Datum	Slovensko ime	Krajevno ime	Opombe
7. januar	pravoslavni božič
19. januar	praznik treh kraljev	Timket
2. februar	praznik žrtvovanja	Eid-ul-Adha
2. marec	bitka pri Adovi
12. april	pravoslavni velikonočni ponedeljek
25. april	koptski dobri petek
2. maj	mulud	Mulud
5. maj	dan rodoljubov
28. maj	konec vojaškega vladanja
11. september	etiopsko/koptsko novo leto
27. september	praznik pravega križa
14. november	konec ramadana	Eid-al-Fitr

Glej tudi

• seznam suverenih držav

Zunanje povezave

• Vodnik po državah::Etiopija -- (v angleščini) - osredotočen na potovalne načrte in raziskovanja.