Etiopija

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Federativna demokratična republika Etiopija
የኢትዮጵያ ፌዴራላዊ ዲሞክራሲያዊ
ሪፐብሊክ
ye-Ītyōṗṗyā Fēdēralāwī Dīmōkrāsīyāwī
Rīpeblīk
Emblem Etiopije
Emblem
Himna: 
Wodefit Gesgeshi, Widd Innat Ityopp'ya
Korakaj naprej, draga mati Etiopija
Lega Etiopije
Glavno mestoAdis Abeba
9°1.8′N, 38°44.4′E
Uradni jezikiamharščina[1]
Priznani regionalni jeziki
Drugi uradni jeziki različnih etničnih skupin na njihovih ozemljih
Demonim(i)Etiopijec
VladaFederativna parlamentarna republika
• Predsednica
Sahle-Work Zewde
• Predsednik vlade
Abij Ahmed
Ustanovitev
• Dʿmt
ok. 980 pr.n.št
ok. 100 n.št.
1137
• Obnovitev suverenosti
1944
• Trenutna ustava
avgust 1995
Površina
• skupaj
1.104.300 km2 (27.)
• voda (%)
0,7
Prebivalstvo
• ocena 2012
91.195.675[2] (14.)
• popis 2007
73.750.932[3]
• gostota
82,58/km2 (123.)
BDP (PKM)ocena 2012 
• skupaj
103,1 milijarde USD[2]
• na prebivalca
1.200 USD[2]
BDP (nominalno)ocena 2012[4]
• skupaj
40,5 milijarde USD[4]
• na prebivalca
513 USD[4]
Gini (2011)33,6[5]
srednji
HDI (2011)Rast 0,396[6]
nizek · 173.
Valutaetiopski bir (ETB)
Časovni pasUTC +3 (EAT)
• poletni
UTC +3 (ne upošteva)
Stran vožnjedesno
Klicna koda+251
Internetni TLD.et

Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki. Država na severu meji na Eritrejo, na severovzhodu na Džibuti, na vzhodu na Somalijo, na jugu na Kenijo in na zahodu na Sudan ter Južni Sudan.

Staro udomačeno ime za Etiopijo je Abesinija.

Starodavna etiopska monarhija, edinstvena med afriškimi državami, je ohranjala svojo kolonialno neodvisnost skozi vso zgodovino razen v času 2. italijansko-abesinske vojne, ob italijanski zasedbi države od leta 1936 do 1941.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Etiopije.

Leta 1974 je vojaška uporniška skupina Derg odstavila cesarja Haileja Selassieja I. (vladal od leta 1930) in ustanovila socialistično državo. Vojaški režim je zaradi krvavega državnega udara, uporov, velikih suš, lakot in velikega števila beguncev leta 1991 strla zveza uporniških sil, Etiopska ljudska revolucionarna demokratična fronta (EPRDF). Leta 1994 so sprejeli ustavo, leta 1995 pa so bile prve večstrankarske volitve.

Obmejna vojna z nekdanjo odcepljeno etiopsko deželo Eritrejo, ki se je začela maja 1998, je okrepila vladajočo zvezo, vendar je prizadela državno gospodarstvo, ki je eno najsiromašnejših na svetu.

Leta 2020 so se po volitvah odnosi med zvezno vlado in regionalno vlado v pokrajini Tigray poslabšali[7] in 4. novembra 2020 je predsednik vlade Abiy po napadih na vojaške enote v pokrajini Tigray začel vojaško ofenzivo v tej pokrajini, zaradi česar se je začela Tigrajska vojna in je na tisoče beguncev zbežalo v sosednji Sudan.[8][9] Po poročanju lokalnih medijev je bilo v masakru v mestu Mai Kadra 9. novembra 2020 ubitih do 500 civilistov.[10][11]

Politika[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Politika Etiopije.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Etiopija je upravno razdeljena na 9 etničnih upravnih pokrajin (astedader akababivač, ednina - astedader akabibi) in na dve samostojni mesti (označeno *):

Zemljevid Etiopije

Narodnosti in uradni jeziki[uredi | uredi kodo]

V Etiopiji živi več kot 80 etničnih skupin; po podatkih popisa iz leta 2007 so najštevilčnejša Oromci, ki predstavljajo 34,4 % prebivalstva države. Sledijo jim Amharci s 27,0 % ter Somalci in Tigrejci s po šestimi odstotki. Najbolj razširjena materna jezika sta oromščina in amharščina, slednja je tudi uradni jezik države.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Geografija Etiopije.

Etiopija leži na tako imenovanem afriškem rogu. Na severu meji na Eritrejo, na vzhodu na Džibuti in Somalijo, na zahodu na Sudan in Južni Sudan ter na jug na Kenijo. Etiopija ima visoko osrednjo planoto, ki se giblje od 1290 do 3000 m nadmorske višine, najvišja gora pa doseže 4533 m.

Nadmorska višina je na splošno najvišja tik pred točko spusta v Veliko riftno dolino, ki diagonalno razcepi planoto. Številne reke prečkajo planoto; predvsem Modri Nil, ki izvira iz jezera Tana. Planota se postopoma spušča v nižinske predele Sudana na zahodu in somalijske ravnice na vzhodu. Najzahodnejše območje Etiopije je reka Pibor nasproti sudanske vasi Denjok. Njegovo najvzhodnejše območje leži ob vzhodni meji območja Dollo nasproti držav Puntland in Galmudug.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

V Danakilski kotlini je podnebje puščavsko, kar pomeni da temperatura preseže 50 °C. Značilne je tudi to da je malo padavin (manj kot 200 mm). V višavju je podnebje tropsko, vendar se z nadmorsko višino spreminja.

Rastje[uredi | uredi kodo]

Na višavju so zelo rodovitna tla na vulkanskih kamninah ,vendar so močno prizadeta zaradi erozije tal. Rastje je na Somalskem višavju: nizko-travna savana, v Danakilski kotlini puščava. V bolj namočenih JZ delih Etiopskega višavja raste tropski deževni gozd, ki proti S prehaja v savanski gozd in nizko grmičevje. Na Etiopskem višavju prevladujejo odprte travne površine s polji in pašniki. Gojijo: proso, kavo, tobak, bombaž, arašide.

Gozdovi pokrivajo 4 % površine države.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Gospodarstvo Etiopije.

Etiopija sodi med najrevnejše države na svetu, saj se okoli 85 % prebivalstva preživlja s samo-oskrbnim kmetijstvom in živi v revščini.

Energija in hidroenergija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Jez velikega etiopskega preporoda.
Lega novega jezu

Etiopija ima 14 glavnih rek, ki tečejo iz njenega visokogorja, vključno z Nilom. Ima največje zaloge vode v Afriki. Od leta 2012 so hidroelektrarne predstavljale približno 88,2 % vseh nameščenih proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Preostala električna energija je bila pridobljena iz fosilnih goriv (8,3 %) in obnovljivih virov (3,6 %).

Stopnja elektrifikacije celotnega prebivalstva je bila leta 2016 42-odstotna, 85-odstotna pokritost na mestnih območjih in 26-odstotna na podeželskih območjih. Od leta 2016 je bila celotna proizvodnja električne energije 11,15 TW⋅h, poraba pa 9,062 TW⋅h. Izvoženih je bilo 0,166 TW⋅h električne energije, uvoženih 0 kW⋅h in nameščenih proizvodnih zmogljivosti 2,784 GW.

Etiopija dovaja Nilu približno 81 % količine vode skozi porečja Modrega Nila, reke Sobat in Atbare. Leta 1959 sta Egipt in Sudan podpisala dvostransko pogodbo, sporazum o vodah Nila, ki je obema državama podelil izključne vodne pravice nad vodami Nila. Od takrat je Egipt odvračal skoraj vse projekte v Etiopiji, ki so želeli izkoristiti lokalne pritoke Nila. To je vplivalo na odvračanje od zunanjega financiranja hidroelektrarn in namakalnih projektov v zahodni Etiopiji, kar je oviralo projekte gospodarskega razvoja, ki temeljijo na vodnih virih. Vendar pa Etiopija v postopku gradnje velike hidroelektrarne z močjo 6450 MW na reki Modri ​​Nil. Ko bo dokončana, bo ta velik etiopski preporodni jez zaledje največje hidroelektrarne v Afriki.[12]

Hidroelektrarna Gibe III je doslej največja v državi z instalirano močjo 1870 MW. Za leta 2017–18 je ta hidroelektrarna ustvarila 4900 GW⋅h.[13]

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

Kmetijstvo predstavlja približno 85 % delovne sile. Vendar storitveni sektor predstavlja največji del BDP. Številne druge gospodarske dejavnosti so odvisne od kmetijstva, vključno s trženjem, predelavo in izvozom kmetijskih proizvodov. V veliki večini pridelajo mali kmetje in podjetja, velik del blagovnega izvoza pa zagotavlja sektor majhnih kmetijskih pridelkov. Gojijo govedo, koze in konje, koruzo, pšenico, ječmen, krompir, proso, kavovec, sladkorni trs in jam. Pomemben delež izvoza predstavljajo pridelki, kot so kava (246.000 ton letno), bombaž in oljnice. Etiopija je tudi središče izvora raznolikosti udomačenih pridelkov, vključno Ensete ventricosum (etiopska banana),[14] kava in tef (vrsta žita).

Izvoz je skoraj v celoti kmetijsko blago (z izjemo izvoza zlata), kava pa je največji devizni dohodek. Etiopija je drugi največji proizvajalec koruze v Afriki.[15] Po ocenah ZN je BDP na prebivalca v Etiopiji od leta 2011 dosegel 357 USD.

Etiopija ima približno 5 milijonov hektarov gozdov kar pomeni, da gozdovi pokrivajo 4 % površine države.

Rudna bogastva[uredi | uredi kodo]

V Etiopiji so zaenkrat našli samo nekaj rudnega bogastva. Pridobivajo samo kuhinjsko sol iz slanih jezer v Danakilu, zlato in manjše količine niobija ter tantala in dragih kamnov.

Industrija[uredi | uredi kodo]

Država je industrijsko skromno razvita, izdelki so povečini namenjeni samo domačemu trgu. Poglavitne panoge so: tekstilna, živilska (sladkor, rastlinska olja, brezalkoholne pijače), usnjarska, obutvena, tobačna industrija in industrija gradbenega materiala.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Turizem je slabo izkoriščen, vendar pa ima Etiopija velike možnosti za razvoj turizma – slikovito pokrajino, kulturne znamenitosti in narodne parke. Na leto pride samo okrog 102.000 tujih turistov.

Demografski podatki[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Demografija Etiopije.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Državni prazniki:

Datum Slovensko ime Krajevno ime Opombe
7. januar pravoslavni božič    
19. januar praznik treh kraljev Timket  
2. februar praznik žrtvovanja Eid-ul-Adha  
2. marec bitka pri Adovi    
12. april pravoslavni velikonočni ponedeljek    
25. april koptski dobri petek    
2. maj mulud Mulud  
5. maj dan rodoljubov    
28. maj konec vojaškega vladanja    
11. september etiopsko/koptsko novo leto    
27. september praznik pravega križa    
14. november konec ramadana Eid-al-Fitr  

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Article 5« (PDF). Ethiopian Constitution. FDRE. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. septembra 2013. Pridobljeno 18. januarja 2013.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 »Ethiopia«. The World Factbook. CIA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2018. Pridobljeno 20. februarja 2013.
  3. ↑ »Country Level«. 2007 Population and Housing Census of Ethiopia. Osrednja statistična agencija. 13. julij 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2012. Pridobljeno 18. januarja 2013.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Ethiopia records double-digit economic growth under GTP«. Sudan Tribune. 20. februar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2013. Pridobljeno 6. februarja 2013.
  5. ↑ »Gini Index«. Svetovna banka. Pridobljeno 2. marca 2011.
  6. ↑ »Human Development Report«. Program Združenih narodov za razvoj. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. februarja 2011. Pridobljeno 15. marca 2013.
  7. ↑ »Ethiopia Tigray crisis: Rockets hit outskirts of Eritrea capital«. BBC News. 15. november 2020.
  8. ↑ »Ethiopia Tigray crisis: Rights commission to investigate 'mass killings'«. BBC News. 14. november 2020.
  9. ↑ »Ethiopia: Tigray leader confirms bombing Eritrean capital«. Al-Jazeera. 15. november 2020.
  10. ↑ »War in Ethiopia leaves a nation in trauma as atrocities, bomb attacks are reported«. The Globe and Mail. 13. november 2020.
  11. ↑ »Both sides in Ethiopian conflict are killing civilians, refugees say«. The Guardian. 13. november 2020.
  12. ↑ Victoria Eastwood; Nima Elbagir. »Ethiopia powers on with controversial dam project«. Pridobljeno 24. junija 2016.
  13. ↑ »Power generation begins at 1,870-MW Gibe III hydroelectric project in Ethiopia«. www.hydroworld.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2016. Pridobljeno 24. junija 2016.
  14. ↑ Wilkin, Paul; Demissew, Sebsebe; Willis, Kathy; Woldeyes, Feleke; Davis, Aaron P.; Molla, Ermias L.; Janssens, Steven; Kallow, Simon; Berhanu, Admas (2019). »Enset in Ethiopia: a poorly characterized but resilient starch staple«. Annals of Botany (v angleščini). 123 (5): 747–766. doi:10.1093/aob/mcy214. PMC 6526316. PMID 30715125.
  15. ↑ »Get the gangsters out of the food chain«. The Economist. 7. junij 2007. Pridobljeno 2. februarja 2008.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Etiopija
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Etiopija&oldid=6038864«