|
|
| Splošno |
| Ime, znak, število |
niobij, Nb, 41 |
| Kemijska vrsta |
prehodne kovine |
| Skupina, perioda, blok |
5, 5 , d |
| Gostota, trdota |
8570 kg/m3, 6 |
| Izgled |
sivkasto kovinski
 |
| Lastnosti atoma |
| Atomska teža |
92,90638 a. e. m. |
| Polmer atoma (izračunan) |
145 (198) pm |
| Kovalentni polmer |
137 pm |
| van der Waalsov polmer |
ni podatka |
| Elektronska konfiguracija |
[Kr]4d4 5s1 |
| e- na energijski nivo |
2, 8, 18, 12, 1 |
| Oksidacijska stanja (oksid) |
5, 3 (šibko kisel) |
| Zgradba mreže |
Cubic body centered |
| Fizikalne lastnosti |
| Agregatno stanje |
trdno (__) |
| Tališče |
2750 K (4491 °F) |
| Vrelišče |
5017 K (8571 °F) |
| Molarna prostornina |
10,83 ×10−6 m3/mol |
| Izparilna toplota |
696,6 kJ/mol |
| Talilna toplota |
26,4 kJ/mol |
| Parni tlak |
0,0755 Pa pri 2741 K |
| Hitrost zvoka |
3480 m/s pri 293,15 K |
| Razne lastnosti |
| Elektronegativnost |
1,6 (Paulingova lestvica) |
| Specifična toplota |
265 J/(kg · K) |
| Električna prevodnost |
6,93 106/(m·ohm) |
| Toplotna prevodnost |
53,7 W/(m·K) |
| 1. ionizacijski potencial |
652,1 kJ/mol |
| 2. ionizacijski potencial |
1380 kJ/mol |
| 3. ionizacijski potencial |
2416 kJ/mol |
| 4. ionizacijski potencial |
3700 kJ/mol |
| 5. ionizacijski potencial |
4877 kJ/mol |
| 6. ionizacijski potencial |
9847 kJ/mol |
| 7. ionizacijski potencial |
12100 kJ/mol |
| Najstabilnejši izotopi |
|
|
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41. To redko, mehko, sivo, kovno prehodno kovino je moč najti v niobitu in se uporablja v zlitinah. Najpomembnejše so zlitine za izdelavo specialnih jekel in za povečanje trdnosti varjenih spojev. Niobij so najprej odkrili v kolumbitu (zdaj imenovanem niobit) in ga najprej poimenovali po tem mineralu.
Ta element nikoli ne nastopa prost, pač pa se pojavlja v niobitu (Fe, Mn)(Nb, Ta)2O6, niobit-tantalit [(Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6], pirokloru (NaCaNb2O6F), in evksenitu [(Y, Ca, Ce, U, Th)(Nb, Ta, Ti)2O6]. Minerali, ki vsebujejo niobij, pogosto vsebujejo tudi tantal. Odkrili so, da so velika nahajališča niobija povezana s karbonatiti (ogljiko-silikatnimi skalami) in kot sestavina piroklora. Glavni proizvajalki koncentratov niobijevih mineralov sta Brazilija in Kanada, obsežna nahajališča rude so tudi v Nigeriji, DR Kongo in Rusiji.
