|
|
| Splošno
|
| Ime, znak, število
|
niobij, Nb, 41
|
| Kemijska vrsta
|
prehodne kovine
|
| Skupina, perioda, blok
|
5, 5 , d
|
| Gostota, trdota
|
8570 kg/m3, 6
|
| Izgled
|
sivkasto kovinski
|
| Lastnosti atoma
|
| Atomska teža
|
92,90638 a. e. m.
|
| Polmer atoma (izračunan)
|
145 (198) pm
|
| Kovalentni polmer
|
137 pm
|
| van der Waalsov polmer
|
ni podatka
|
| Elektronska konfiguracija
|
[Kr]4d4 5s1
|
| e- na energijski nivo
|
2, 8, 18, 12, 1
|
| Oksidacijska stanja (oksid)
|
5, 3 (šibko kisel)
|
| Zgradba mreže
|
Cubic body centered
|
| Fizikalne lastnosti
|
| Agregatno stanje
|
trdno (__)
|
| Tališče
|
2750 K (4491 °F)
|
| Vrelišče
|
5017 K (8571 °F)
|
| Molarna prostornina
|
10,83 ×10−6 m3/mol
|
| Izparilna toplota
|
696,6 kJ/mol
|
| Talilna toplota
|
26,4 kJ/mol
|
| Parni tlak
|
0,0755 Pa pri 2741 K
|
| Hitrost zvoka
|
3480 m/s pri 293,15 K
|
| Razne lastnosti
|
| Elektronegativnost
|
1,6 (Paulingova lestvica)
|
| Specifična toplota
|
265 J/(kg · K)
|
| Električna prevodnost
|
6,93 106/(m·ohm)
|
| Toplotna prevodnost
|
53,7 W/(m·K)
|
| 1. ionizacijski potencial
|
652,1 kJ/mol
|
| 2. ionizacijski potencial
|
1380 kJ/mol
|
| 3. ionizacijski potencial
|
2416 kJ/mol
|
| 4. ionizacijski potencial
|
3700 kJ/mol
|
| 5. ionizacijski potencial
|
4877 kJ/mol
|
| 6. ionizacijski potencial
|
9847 kJ/mol
|
| 7. ionizacijski potencial
|
12100 kJ/mol
|
| Najstabilnejši izotopi
|
|
|
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.
|
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41. To redko, mehko, sivo, kovno prehodno kovino je moč najti v niobitu in se uporablja v zlitinah. Najpomembnejše so zlitine za izdelavo specialnih jekel in za povečanje trdnosti varjenih spojev. Niobij so najprej odkrili v kolumbitu (zdaj imenovanem niobit) in ga najprej poimenovali po tem mineralu.
Ta element nikoli ne nastopa prost, pač pa se pojavlja v niobitu (Fe, Mn)(Nb, Ta)2O6, niobit-tantalit [(Fe, Mn)(Ta, Nb)2O6], pirokloru (NaCaNb2O6F), in evksenitu [(Y, Ca, Ce, U, Th)(Nb, Ta, Ti)2O6]. Minerali, ki vsebujejo niobij, pogosto vsebujejo tudi tantal. Odkrili so, da so velika nahajališča niobija povezana s karbonatiti (ogljiko-silikatnimi skalami) in kot sestavina piroklora. Glavni proizvajalki koncentratov niobijevih mineralov sta Brazilija in Kanada, obsežna nahajališča rude so tudi v Nigeriji, DR Kongo in Rusiji.
.svg){kind=small}