Molibden

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Molibden, 42Mo
Molybdenum crystaline fragment and 1cm3 cube.jpg
Molibden
IzgovarjavaIPA: [mɔlibˈdeːn]
Videzsivo kovinski
Standardna atomska teža Ar, std(Mo)95,95(1)[1]
Molibden v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Cr
↑
Mo
↓
W
niobij ← molibden → tehnecij
Vrstno število (Z)42
Skupinaskupina 6
Periodaperioda 5
Blok  blok d
Razporeditev elektronov[Kr] 4d5 5s1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 13, 1
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče2623 °C
Vrelišče4639 °C
Gostota (blizu s.t.)10,28 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)9,33 g/cm3
Talilna toplota37,48 kJ/mol
Izparilna toplota598 kJ/mol
Toplotna kapaciteta24,06 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 2.469 2.721 3.039 3.434 3.939 4.606
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−4, −2, −1, 0, +1,[2] +2, +3, +4, +5, +6 (močno kisel oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,16
Ionizacijske energije
  • 1.: 684,3 kJ/mol
  • 2.: 1560 kJ/mol
  • 3.: 2618 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 139 pm
Kovalentni polmer154±5 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte molibdena
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna struktura ​telesno centrirana kubična (tck)
Body-centered cubic kristalna struktura za molibden
Hitrost zvoka tanka palica5400 m/s (pri r.t.)
Temperaturni raztezek4,8 µm/(m·K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost138 W/(m·K)
Toplotna difuzivnost54,3 mm2/s (pri 300 K)[3]
Električna upornost53,4 nΩ·m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost+89,0·10−6 cm3/mol (298 K)[5]
Youngov modul329 GPa
Strižni modul126 GPa
Stisljivostni modul230 GPa
Poissonovo razmerje0,31
Mohsova trdota5,5
Trdota po Vickersu1400–2740 MPa
Trdota po Brinellu1370–2500 MPa
Številka CAS7439-98-7
Zgodovina
OdkritjeCarl Wilhelm Scheele (1778)
Prva izolacijaPeter Jacob Hjelm (1781)
Najpomembnejši izotopi molibdena
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
92Mo 14,65% stabilen
93Mo sint. 4×103 let ε 93Nb
94Mo 9,19% stabilen
95Mo 15,87% stabilen
96Mo 16,67% stabilen
97Mo 9,58% stabilen
98Mo 24,29% stabilen
99Mo syn 65,94 h β− 99mTc
γ –
100Mo 9,74% 7,8×1018 let β−β− 100Ru
Kategorija Kategorija: Molibden
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42. Molibden je prehodna kovina. Čista kovina je srebrnkasto bele barve in zelo trdna, ter ima enega od najvišjih vrelišč od vseh čistih elementov. V majhnih količinah je molibden učinkovit za jačanje jekla. Pomemben je tudi v prehrani rastlin in ga najdemo v določenih encimih, vključno s ksantin oksidazo.

Biokemija[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejšo vlogo v živih organizmih ima molibden kot kovinski heteroatom v aktivnem mestu različnih encimov.[6] Je esencialni element za vse aerobne organizme, kjer je sestavni del več kot petdesetih, večinoma bakterijskih, encimov, pomembnih zlasti za presnovo dušikovih in žveplovih spojin. Pri bakterijah in rastlinah je vgrajen v encima nitrat-reduktazo in nitrogenazo, ki omogočata redukcijo nitratov do nitritov in redukcijo elementnega dušika do amonijevih ionov, ki je energijsko zelo potratna in v običajnih pogojih brez učinkovitega katalizatorja ne poteka. Pri sesalcih in ljudeh je molibden prisoten v treh encimih: ksantinoksidazi, aldehid-oksidazi in sulfit-oksidazi. Za vse omenjene encime je značilno, da katalizirajo eno- ali dvoelektronske redoks reakcije, ki so pogosto sklopljene med seboj. Molibden je z izjemo nitrogenaz, kjer je vključen skupaj z železovimi (III) in sulfidnimi ioni v kofaktor molibdoferedoksin, v vseh encimih prisoten kot edini kovinski ion, vgrajen v specifični triciklični molibdenski kofaktor. Motnje v biosintezi molibdenskega kofaktorja, ki so posledica mutacije genov za ustrezne encime, so znane tudi pri ljudeh in so nezdružljive z življenjem.[7]

Količine v telesu in vnos[uredi | uredi kodo]

V človeškem telesu je okoli 0,07 mg molibdena na kilogram telesne teže.[8] Višje koncentracije so v jetrih in ledvicah.[9]

Povprečni dnevni vnos molibdena znaša med 0,12 in 0,2424 mg, odvisno od vsebnosti v zaužiti hrani.[10] V svinjskih, ovčjih in govejih jetrih ga je okoli 1,5 ppm, drugi viri z znatno vsebnostjo molibdena so še grah, jajca, sončnična semena, pšenična moka, navadna leča, kumare in žita.[11] Molibdena, zlasti v obliki molibdatnih ionov, zaužijemo z vsakodnevno prehrano bistveno več, kot ga potrebuje organizem, zato dodajanje molibdenovih spojin osnovni prehrani ni smiselno. Pri ljudeh razen v enem dokumentiranem primeru namreč niso znani primeri pomanjkanja samega elementa, prav tako pa pri koncentracijah, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni, niso bili opaženi specifični toksični učinki.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Meija, Juris; et al. (2016). "Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)". Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. ↑ "Molybdenum: molybdenum(I) fluoride compound data". OpenMOPAC.net. Pridobljeno dne 2007-12-10.
  3. ↑ Lindemann, A.; Blumm, J. (2009). Measurement of the Thermophysical Properties of Pure Molybdenum. 3. 17th Plansee Seminar.
  4. ↑ Lide, D. R., ur. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  5. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
  6. ↑ Mendel, Ralf R. (2013). "Chapter 15 Metabolism of Molybdenum". V Banci, Lucia (Ed.) (ur.). Metallomics and the Cell. Metal Ions in Life Sciences. 12. Springer. doi:10.1007/978-94-007-5561-10_15. ISBN 978-94-007-5560-4.CS1 vzdrževanje: dodano besedilo: editors list (link) elektronska knjiga: ISBN 978-94-007-5561-1 ISSN 1559-0836 elektronska knjiga: ISSN 1868-0402
  7. ↑ 7,0 7,1 Obreza A. (2008). Molibden kot pomemben element v sledovih. Farmacevtski vestnik, letnik 59, številka 1, str. 16-20.
  8. ↑ Holleman, Arnold F.; Wiberg, Egon (2001). Inorganic chemistry. Academic Press. str. 1384. ISBN 0-12-352651-5.
  9. ↑ Considine, Glenn D., ur. (2005). "Molybdenum". Van Nostrand's Encyclopedia of Chemistry. New York: Wiley-Interscience. str. 1038–1040. ISBN 978-0-471-61525-5.
  10. ↑ Coughlan, M. P. (1983). "The role of molybdenum in human biology". Journal of Inherited Metabolic Disease. 6: 70–77. doi:10.1007/BF01811327. PMID 6312191.
  11. ↑ Emsley, John (2001). Nature's Building Blocks. Oxford: Oxford University Press. str. 262–266. ISBN 0-19-850341-5.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo molibden ali Molibden v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Molibden


Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Molibden&oldid=5471737«