Najpomembnejšo vlogo v živih organizmih ima molibden kot kovinski heteroatom v aktivnem mestu različnih encimov.[6] Je esencialni element za vse aerobne organizme, kjer je sestavni del več kot petdesetih, večinoma bakterijskih, encimov, pomembnih zlasti za presnovo dušikovih in žveplovih spojin. Pri bakterijah in rastlinah je vgrajen v encima nitrat-reduktazo in nitrogenazo, ki omogočata redukcijo nitratov do nitritov in redukcijo elementnega dušika do amonijevih ionov, ki je energijsko zelo potratna in v običajnih pogojih brez učinkovitega katalizatorja ne poteka. Pri sesalcih in ljudeh je molibden prisoten v treh encimih: ksantinoksidazi, aldehid-oksidazi in sulfit-oksidazi. Za vse omenjene encime je značilno, da katalizirajo eno- ali dvoelektronske redoks reakcije, ki so pogosto sklopljene med seboj. Molibden je z izjemo nitrogenaz, kjer je vključen skupaj z železovimi (III) in sulfidnimi ioni v kofaktor molibdoferedoksin, v vseh encimih prisoten kot edini kovinski ion, vgrajen v specifični triciklični molibdenski kofaktor. Motnje v biosintezi molibdenskega kofaktorja, ki so posledica mutacijegenov za ustrezne encime, so znane tudi pri ljudeh in so nezdružljive z življenjem.[7]
V človeškem telesu je okoli 0,07 mg molibdena na kilogram telesne teže.[8] Višje koncentracije so v jetrih in ledvicah.[9]
Povprečni dnevni vnos molibdena znaša med 0,12 in 0,2424 mg, odvisno od vsebnosti v zaužiti hrani.[10] V svinjskih, ovčjih in govejih jetrih ga je okoli 1,5 ppm, drugi viri z znatno vsebnostjo molibdena so še grah, jajca, sončnična semena, pšenična moka, navadna leča, kumare in žita.[11] Molibdena, zlasti v obliki molibdatnih ionov, zaužijemo z vsakodnevno prehrano bistveno več, kot ga potrebuje organizem, zato dodajanje molibdenovih spojin osnovni prehrani ni smiselno. Pri ljudeh razen v enem dokumentiranem primeru namreč niso znani primeri pomanjkanja samega elementa, prav tako pa pri koncentracijah, ki smo jim vsakodnevno izpostavljeni, niso bili opaženi specifični toksični učinki.[7]
↑Considine, Glenn D., ur. (2005). "Molybdenum". Van Nostrand's Encyclopedia of Chemistry. New York: Wiley-Interscience. str. 1038–1040. ISBN978-0-471-61525-5.
↑Coughlan, M. P. (1983). "The role of molybdenum in human biology". Journal of Inherited Metabolic Disease. 6: 70–77. doi:10.1007/BF01811327. PMID6312191.