Kripton
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime, znak, število | kripton, Kr, 36 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kemijska vrsta | žlahtni plini | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupina, perioda, kocka | 18 (VIIIA), 4 , p | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gostota, trdota | 3,708 kg/m3 (273 K), NA | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izgled | brezbarven | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Atomska teža | 83,798 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Polmer atoma (izračunan) | ni podatka (88) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 110 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| van der Waalsov polmer | 202 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronska konfiguracija | [Ar]3d10 4s2 4p6 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 8 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja (oksid) | 0 (neznano) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zgradba mreže | kubična, ploskovno središčna | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Agregatno stanje | plin (nemagneten) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | 115,79 K (-251,25 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrelišče | 119,93 K (-153,22 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Molarna prostornina | 27,99 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 9 .029 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 1 .638 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Parni tlak | NA | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka | 1120 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | 3,00 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Specifična toplota | 248 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Električna prevodnost | ni podatka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 0,00949 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 1. ionizacijski potencial | 1350,8 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 2. ionizacijski potencial | 2350,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 3. ionizacijski potencial | 3565 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 4. ionizacijski potencial | 5070 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 5. ionizacijski potencial | 6240 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 6. ionizacijski potencial | 7570 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 7. ionizacijski potencial | 10710 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 8. ionizacijski potencial | 12138 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36. Ta brezbarvni žlahtni plin se v sledovih pojavlja v atmosferi, izolirati pa ga je mogoče s frakcionirano destilacijo tekočega zraka. Skupaj z drugimi redkimi plini se pogosto uporablja v fluorescentnih svetilkah. Kripton je inerten za večino praktičnih namenov, vendar je znano, da tvori spojine s fluorjem. Kripton lahko tudi tvori klatrat z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo vodnih molekul.
Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]
Za kripton, zaradi svoje zelo nizke kemijske reaktivnosti tako imenovan žlahtni plin, je značilen brilijanten zelen in oranžen spektralni podpis. Je eden od produktov fizije urana. Strjen kripton je bel in kristalinski, s kubično, ploskovno središčno kristalno strukturo, ki je pogosta lastnost vseh "redkih plinov".
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Definicija dolžine metra v sistemu SI je bila med letoma 1960 in 1983 vezana na svetlobo, ki jo oddajajo vzburjeni atomi kriptona; meter je bil definiran kot 1.650.763,73 valovnih dolžin oranžno-rdeče oddajne črte, ki jo oddajajo atomi kriptona-86.
Izdelani so bili kriptonovi klatrati s hidrokinonom in fenolom. Kr-85 se uporablja za kemijsko analizo. Ko ga položijo v različne trdnine, se tvorijo kriptonati, katerih aktivnost je občutljiva na površinske kemijske reakcije. Ta žlahtni plin se uporablja tudi pri fotografskih osvetljevalkah za visoko-hitrostno fotografiranje, vendar je njegova raba omejena z visoko ceno pridobivanja kriptona.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Poglejte si besedo kripton ali Kripton v Wikislovarju, prostem slovarju. |
| Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
