Kripton
S kriptonom napolnjena cev | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kripton | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Izgovarjava | IPA: [ˈkriːptɔn] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Videz | brezbarven plin, v električnem polju bledo belo zažari | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Standardna atomska teža Ar, std(Kr) | 83798(2)[1] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kripton v periodnem sistemu | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrstno število (Z) | 36 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupina | skupina 18 (žlahtni plini) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Perioda | perioda 4 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Blok | blok p | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razporeditev elektronov | [Ar] 3d10 4s2 4p6 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 8 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Faza snovi pri STP | plin | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | −157,37 °C | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrelišče | −153,415 °C | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gostota (pri STP) | 3,749 g/L | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| v tekočem stanju (pri TV) | 2,413 g/cm3[2] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Trojna točka | −157,375 °C, 73,53 kPa[3][4] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kritična točka | −63,67 °C, 5,525 MPa[4] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 1,64 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 9,08 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna kapaciteta | 20,95[5] J/(mol·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja | 0, +1, +2 rarely non-0, unk oxide | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 3,00 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Ionizacijske energije |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 116±4 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Van der Waalsov polmer | 202 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Druge lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pojavljanje v naravi | prvobitno | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka (pck) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka | (gas, 23 °C) 220 m·s−1 (liquid) 1120 m/s | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 9,43×10−3 W/(m⋅K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Magnetna ureditev | diamagnetik[6] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Magnetna susceptibilnost | −28,8·10−6 cm3/mol (298 K)[7] | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Številka CAS | 7439-90-9 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zgodovina | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Odkritje in prva izolacija | William Ramsay in Morris Travers (1898) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Najpomembnejši izotopi kriptona | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36. Ta brezbarvni žlahtni plin se v sledovih pojavlja v atmosferi, izolirati pa ga je mogoče s frakcionirano destilacijo tekočega zraka. Skupaj z drugimi redkimi plini se pogosto uporablja v fluorescentnih svetilkah. Kripton je inerten za večino praktičnih namenov, vendar je znano, da tvori spojine s fluorjem. Kripton lahko tudi tvori klatrat z vodo, ko se njegovi atomi ujamejo v mrežo vodnih molekul.
Pomembne lastnosti
[uredi | uredi kodo]Za kripton, zaradi svoje zelo nizke kemijske reaktivnosti tako imenovan žlahtni plin, je značilen brilijanten zelen in oranžen spektralni podpis. Je eden od produktov fizije urana. Strjen kripton je bel in kristalinski, s kubično, ploskovno središčno kristalno strukturo, ki je pogosta lastnost vseh "redkih plinov".
Uporaba
[uredi | uredi kodo]Definicija dolžine metra v sistemu SI je bila med letoma 1960 in 1983 vezana na svetlobo, ki jo oddajajo vzburjeni atomi kriptona; meter je bil definiran kot 1.650.763,73 valovnih dolžin oranžno-rdeče oddajne črte, ki jo oddajajo atomi kriptona-86.
Izdelani so bili kriptonovi klatrati s hidrokinonom in fenolom. Kr-85 se uporablja za kemijsko analizo. Ko ga položijo v različne trdnine, se tvorijo kriptonati, katerih aktivnost je občutljiva na površinske kemijske reakcije. Ta žlahtni plin se uporablja tudi pri fotografskih osvetljevalkah za visoko-hitrostno fotografiranje, vendar je njegova raba omejena z visoko ceno pridobivanja kriptona.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
- ↑ Krypton. encyclopedia.airliquide.com
- ↑ »Section 4, Properties of the Elements , Inorganic Compounds; Melting, boiling, triple, , critical temperatures of the elements«. CRC H,book of Chemistry , Physics (85th izd.). Boca Raton, Florida: CRC Press. 2005.
- 1 2 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.121. ISBN 1439855110.
- ↑ Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
- ↑ Magnetic susceptibility of the elements , inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC H,book of Chemistry , Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
- ↑ Weast, Robert (1984). CRC, H,book of Chemistry , Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
- ↑ Patrignani, C.; in sod. (Particle Data Group) (2016). »Review of Particle Physics«. Chinese Physics C. 40 (10): 100001. Bibcode:2016ChPhC..40j0001P. doi:10.1088/1674-1137/40/10/100001. Glej str.. 768
