Pojdi na vsebino

Bizmut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bizmut, 83Bi
Bizmut
IzgovarjavaIPA: [ˈbiːzmut]
Videzbleščeč rjavkast srebrn
Standardna atomska teža Ar, std(Bi)208,98040(1)[1]
Bizmut v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Sb

Bi

Mc
svinecbizmutpolonij
Vrstno število (Z)83
Skupinaskupina 15 (pniktogeni)
Periodaperioda 6
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p3
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 5
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče271,5 °C
Vrelišče1564 °C
Gostota (blizu s.t.)9,78 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)10,05 g/cm3
Talilna toplota11,30 kJ/mol
Izparilna toplota179 kJ/mol
Toplotna kapaciteta25,52 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 668 768 892 1.052 1.265 1.562
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−3, −2, −1, +1, +2, +3, +4, +5 (rahlo kisel oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,02
Ionizacijske energije
  • 1.: 703 kJ/mol
  • 2.: 1610 kJ/mol
  • 3.: 2466 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 156 pm
Kovalentni polmer148±4 pm
Van der Waalsov polmer207 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte bizmuta
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaromboedrična[2]
Rhombohedral kristalna struktura za bizmut
Hitrost zvoka tanka palica1790 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek13,4 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost7,97 W/(m⋅K)
Električna upornost1,29 µΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevdiamagnetik
Magnetna susceptibilnost−280,1·10−6 cm3/mol[3]
Youngov modul32 GPa
Strižni modul12 GPa
Stisljivostni modul31 GPa
Poissonovo razmerje0,33
Mohsova trdota2,25
Trdota po Brinellu70–95 MPa
Številka CAS7440-69-9
Zgodovina
OdkritjeArabiski aliministi (pred 1000 n.št.)
Najpomembnejši izotopi bizmuta
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
207Bi sint. 31,55 let β+ 207Pb
208Bi sint. 3,68×105 let β+ 208Pb
209Bi 100% 2,01×1019 let α 205Tl
210Bi sled 5,012 d β 210Po
α 206Tl
210mBi sint. 3,04×106 let IT 210Bi
α 206Tl
Kategorija Kategorija: Bizmut
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Bizmut

Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83. Znan je že iz antičnih časov, kjer so ga pogosto zamenjevali s kositrom in svincem.

Bizmut je zelo redek, večinoma je kemijsko vezan, po navadi v manjših količinah spremlja svinčene rude. Tvori naslednja minerala: bizmutin (bolj znan kot bizmutov sijajnik; Bi2S3) in bizmutov oker (bizimit; Bi2O3).

Spojine elementa

[uredi | uredi kodo]
  • Bizmutov(III) oksid (Bi2O3): rumen prah, pri segrevanju postane rjavo rdeč; nastane pri gorenju na zraku in ni topen v vodi.
  • Bizmutov(III) hidroksid (Bi(OH)3): bel, ni amorfen.
  • Bizmutov(III) klorid (BiCl3): nastaja pri reakciji med bizmutom in klorom, ki v vodi hidrolizira: BiCl3 + H2O → BiClO + 2HCl.
  • Bizmutov(III) ion je obstojen le v močno kislih raztopinah; pri dodatku natrijevega hidroksida nastane bizmutov(III) oksid trihidrat – Bi2O3 · 3H2O.
  • Bizmutov(III) nitrat (Bi(NO3)3), bolj znan kot Bi(NO3)3 · 5H2O: brezbarven, lahkotopni kristali. Pri razredčevanju izpade bizmutov oksidnitrat, bizmutil nitrat (BiONO3), bel prašek.
  • Bizmutov(III) sulfid (Bi2S3): z vodikovim sulfidom iz zmerno kislih bizmutovih soli se obori kot rjava oborina; v raztopini hidroksidov se ne raztaplja.
  • Bizmutove(V) spojine (bizmutove spojine z oksidacijskim številom +5) so neobstojne in močni oksidanti.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Cucka, P.; Barrett, C. S. (1962). »The crystal structure of Bi and of solid solutions of Pb, Sn, Sb and Te in Bi«. Acta Crystallographica. 15 (9): 865. doi:10.1107/S0365110X62002297.
  3. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]