Pomoč:IPA za slovenščino

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Spodnji grafikoni prikazujejo način, kako je predstavljena izgovorjava v slovenskem jeziku v Mednarodni fonetični abecedi (IPA). Za podrobnejše informacije, glej Fonologija slovenskega knjižnega jezika.

Soglasniki
IPA Zgled
b bob
ob vodi[1]
dan[2]
dz brivec brije[3][4]
ez
f film
ɡ gora
ɣ vrh drevesa[3]
j jaz[5]
k kolo
l luka[4][5]
poljski[5]
m morje, Istanbul
ɱ simfonija, informacija
ne[5]
n̪ʲ konjski[5]
ŋ banka
p pet
ob figi[1]
r robot[6]
s stol[4]
ʃ šum
ti[2]
ts car, predsednik[4]
čaj
v filozof Dolar[3]
ʋ voda
w vnuk[7]
ʍ vsi[7]
x harfa
z zima[4]
ʒ žaba
Kombinacije samoglasnikov in tonov[8]
Nizki samoglasniki
IPA Naglasno

znamenje

Tonemsko

znamenje[9]
Zgled
àː á danes
ɛ̀ː ê é zemlja
èː é ẹ́ cerkev
ə̀ è ə̀ sem (naglašeno)
ə̀r ŕ vrba
ìː í hiša
ɔ̀ː ô ó poten
òː ó ọ́ erotičen
ùː ú truplo
Visoki samoglasniki
á à ȁ/ʌ̏ brat
áː á ȃ grad
ɛ́ è ȅ met
ɛ́ː ê ȇ adverb
éː é ẹ̑ kreda
ə́ è ə̏ pes
ə́r ŕ ȓ tržnica
ə́l ĺ Vltava
í ì ȉ bik
íː í ȋ list
ɔ́ ò ȍ on
ɔ́ː ô ȏ alkova
óː ó ọ̑ pot
ú ù ȕ kruh
úː ú ȗ romunščina
ý ǜ ü̏ Türk[10]
Nenaglašeni samoglasniki
a a žena
ɛ e e medved
ə ə danes
əɾ er, r ər, r koder, potrditi
ən n tovarn
əm m film
i i biti
ɔ o potok
u u mamut
Dvoglasniki
IPA Zapis Zgled
aːi aj enajst
ai kaj
e̞ːi ej glejte
e̞i slej
eːi doklej
ɔːi oj bojni
ɔi noj
oːi nocoj
uːi uj tuj
ui fuj
aːuʷ av, al, au nauk
auʷ rjav
ɛːuʷ ev, el, eu omelce
ɛuʷ nevljuden
eːuʷ pepel
əuʷ topel
iːuʷ iv, il, iu arhiv
iuʷ bil
o̞ːuʷ ov, ol, ou peskovnik
o̞uʷ ribolov
oːuʷ dvovprega
uːuʷ (uv), ul minul
uuʷ osul
Suprasegmentali
IPA Primer Razlaga
ˈ [ˈkroːk] glavni naglas
ˌ [ˈmaraˌt̪ɔn̪] sekundarni naglas
ː [ˈpolːski][5] podaljšani soglasnik

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 ⟨b⟩ in ⟨p⟩ se izgovarjata kot /b̪/ in /p̪/, če jima sledi /f/, /v/ ali /ʋ/.
  2. 2,0 2,1 ⟨d, t⟩ se izgovarjata kot zobnodlesnična zapornika.
  3. 3,0 3,1 3,2 [dz, ɣ, v] so alofoni /ts, x, f/, ki se pojavljajo pri prilikovanju (Herrity (2000)).
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 /dz, ts, z, s, l, r/ so dlesnični, vendar dentalizirani.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 ⟨lj in nj⟩ se izgovarjata kot /lj, nj/, če jima sledi samoglasnik, vendar se združina v palatiziran zvočnik /lʲ, n̪ʲ/, če jima sledi soglasnik. Pravilna, vendar manj pogosta izgovorjava je tudi kot podaljšana /lː, nː/
  6. Dolgo časa ni bilo znano, ali se ⟨r⟩ izgovarja kot /r/ ali /ɾ/, zato se včasih pojavlja tudi zapis z /ɾ/.
  7. 7,0 7,1 ⟨v, l⟩ se v soglasniškem okolju izgovarjata kot [w], če jima sledi zveneči soglasnik oz. kot [ʍ], če jima sledi nezveneči. (Šuštaršič, Komar & Petek (1999)).
  8. Nekatere raziskave kažejo na to, da slovenščina ne razlikuje več med dolgimi in kratkimi samoglasniki (Šuštaršič, Komar & Petek (1999), Tatjana Srebot-Rejec. "On the vowel system in present-day Slovene" (PDF). in da so edine razlike le med naglašenimi in nenaglašenimi samoglasniki (Tatjana Srebot-Rejec. "On the vowel system in present-day Slovene" (PDF)., Šuštaršič, Komar & Petek (1999)). ter med visokimi in nizkimi samoglasniki Tatjana Srebot-Rejec. "On the vowel system in present-day Slovene" (PDF)..
  9. Naglasna in tonemska naglaševanja niso del zapisa, vendar se pojavljajo v slovarjih, kot je "Slovenski pravopis 2001". Označbe se lahko pojavljajo tudi na ⟨r, l⟩, kar označuje zapis /ər, əl/.
  10. /ý/ se pojavlja le v prevzetih besedah in nekaterih priimkih (npr. Türk), vendar se v knjižnem jeziku običajno izgovarja kot /í/.