Svinec
| Predlagano je, da se [[::Svinec in svinčeve spojine razen svinčevih alkilov, svinčevega azida in svinčevega trinitroresorcinata|Svinec in svinčeve spojine razen svinčevih alkilov, svinčevega azida in svinčevega trinitroresorcinata]] združi v ta članek ali razdelek (pogovor). |
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime, simbol, vrstno število | svinec, Pb, 82 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kemijska vrsta | šibka kovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupina, perioda, blok | 14(IVA), 6 , p | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gostota, trdota | 11340 kg/m3, 1,5 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Videz | modrikasto bel | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Relativna atomska masa | 207,2 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Atomski polmer (izračunan) | 180 (154) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 147 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| van der Waalsov polmer | 202 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronska konfiguracija | [Xe]4f14 5d10 6s2 6p2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| e- na energijski nivo | 2, 8, 18, 32, 18, 4 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja (oksid) | 4, 2 (amfoteren) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Agregatno stanje | trdno (diamagnetik) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | 600,61 K (327,461 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| vrelišče | 2022 K (1749 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Molski volumen | 18,26 ×10−6 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 177,7 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 4,799 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Parni tlak | 4,21 E-07 Pa pri 600 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka | 1260 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | 2,33 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Specifična toplota | 129 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Električna prevodnost | 4,81 106/m ohm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 35,3 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 1. ionizacijski potencial | 715,6 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 2. ionizacijski potencial | 1450,5 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 3. ionizacijski potencial | 3081,5 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 4. ionizacijski potencial | 4083 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 5. ionizacijski potencial | 6640 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Svínec (latinsko plumbum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82. Ta mehka, težka, strupena in kovna šibka kovina je modrikasto bele barve, ko je sveže narezana, vendar na zraku potemni v temno sivo barvo v kateri je najbolj znana. Svinec se uporablja za uteži(tudi pri ribolovu), za nekatere vrste akumulatorev svinec-kislina, v kroglah in šibrah, kot sestavina ti.svinčevih spajk, kot zaščita pred radioaktivnim sevanjem in v zlitinah za kositrne posode in drugih taljivih zlitin. Uporablja se tudi za izdelavo vitraža. Svinec ima od vseh stabilnih elementov največje atomsko število.
Vsebina
Pridobivanje[uredi | uredi kodo]
V zemeljski skorji je približno 0,002% svinca. Nahaja se v kombinaciji cinkovimi, bakrenimi in srebrovimi rudami. Najpomembnejše svinčeve rude so galenit PbS (86% svinca po teži), ceruzit PbCO3 in anglezit PbSO4. Ekonomskih nahajališč je sorazmerno malo. Večina rud vsebuje 10% svinca, za ekonomično ekspoloaticijo je potrebno 3% po teži.
Proizvodnja[uredi | uredi kodo]
V svetu se povečuje proizvodnja. Na leto se proizvede 9 milijon ton, od tega je polovica pridobljena z recikliranjem. Svinec je po odstotku recikliranja prvi material, pred železom, papirjem in plastiko. Največje proizvajalke so Avstralija, ZDA, Peru, Kanada, Mehika, Švedska, Moroko, Južna Afrika in Severna Koreja.[1][2]. Pri trenutno uporabi naj bi ga bilo dovolj za 42 let[3] [4]. Globalna uporaba na prebivalca 8 kilogramov, precej več v razvith državah (20-150 kg)[5]
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Sprva so svinec uporabljali tudi kot gradbeni material, za barvila za loščenje keramike in za cevi vodovodne napeljave. V evropskih gradovih in katedralah so bile znatne količine svinca v okrasnem inventarju, strehah, ceveh in oknih. Svinec je peta najširše uporabljana kovina (v svojem elementarnem stanju), takoj za železom, aluminijem, bakrom in cinkom.
Pogosto ga uporabljajo za akumulatorje svinec-kislina, v elektronskih komponentah, povezavi kablov, kot strelivo, v steklu katodnih zaslonov, keramiki, svinčenem steklu (glej izdelava stekla), svinčenem vodovodu (danes se zaradi zdravstvenih težav ne uporablja več in ga izpodriva napeljava iz plastike), v barvilih (danes ne več, a teža starejših obarvanih površin lahko vsebuje polovico svinca), zlitinah v livarstvu, kositrni posodi, spajkah in zobnih plombah. Uporablja se tudi za prekrivanje ostrešja, da se spoji zaščitijo od dežja. V bencinu se tetra-etilni in tetra-metilni svinec uporabljata kot dodatek za preprečevanje proti potrkavanju (znanem tudi kot predvžig ali prdenje motorja) od 20. let prejšnjega stoletja. V Evropski uniji je bil osvinčeni bencin prepovedan leta 1999 in ga ni moč več kupiti na bencinskih črpalkah, vozila brez katalizatorjev pa morajo uporabljati posebne dodatke bencinu.
Svinec je superprevoden s kritično temperaturo Tc=7,20 K (-265.95 °C).
Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]
Svinec ima svetel sijaj in je raztezna, mehka, modrikasto-bela kovina z majhno električno prevodnostjo in je odporna na korozijo, zaradi česar jo uporabljajo kot vsebnik za korozivne tekočine (npr. za žvepleno kislino). Svinec je moč ojačati z dodatkom male količine antimona ali drugih kovin.
Cena in trgovanje[uredi | uredi kodo]
S svincem se največ trguje na LME, kjer je cena svinca zrasla iz 260 Funtov (dne 25.1.86), na 905 funtov (dne 3.9.2005).
Sklici in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Global InfoMine Lead Mining". GlobalInfoMine. Pridobljeno dne 17 April 2008.
- ↑ "Lead Information". LDA International. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-27. Pridobljeno dne 2007-09-05.
- ↑ Reilly, Michael (May 26, 2007). "How Long Will it Last?". New Scientist 194 (2605): 38–39. Bibcode:2007NewSc.194...38R. ISSN 0262-4079. doi:10.1016/S0262-4079(07)61508-5.
- ↑ Brown, Lester (2006). Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble. New York: W.W. Norton. str. 109. ISBN 0-393-32831-7.
- ↑ "Metal stocks in Society – Scientific Synthesis" (PDF). International Resource Panel. Pridobljeno dne 2012-07-02.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Poglejte si besedo svinec ali Svinec v Wikislovarju, prostem slovarju. |
Več gradiva o temi Svinec v Wikimedijini zbirki