Litargit

Litargit
Splošno
Kategorija	IV. razred: Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula	svinčev oksid (PbO)
Strunzova klasifikacija	04.AC.20 (10. izdaja)
Klasifikacija DANA	04.02.04.01 8. izdaja
Kristalna simetrija	ditetragonalna dipiramida, H.M.: 4/mmm (4/m 2/m 2/m)
Osnovna celica	a = 3,976, c = 5,023, Z = 2; V = 79,41
Lastnosti
Molekulska masa	223,20 g/mol
Barva	rdeča
Kristalni habit	inkrustacije, skorjasti skupki na matrici
Kristalni sistem	tetragonalni, prostorska skupina: P4/nmm
Razkolnost	popolna/dobra po {110}
Trdota	2
Sijaj	masten, moten
Barva črte	rdeča
Prozornost	prozoren
Specifična teža	9,14 - 9,35
Gostota	9,14 g/cm3 (izmerjena na sintetičnem mineralu), 9,35 g/cm3 (izračunana)
Optične lastnosti	enoosen (-)
Ultravijolična fluorescenca	ne fluorescira
Taljivost	2
Sklici

Litargit je ena od mineralnih oblik svinčevega(II) oksida s kemijsko formulo PbO. Je sekundaren mineral, ki nastaja z oksidacijo galenitnih rud kot skorja ali inkrustacija s tetragonalno kristalno strukturo. Mineral je dimorf ortorombskega masikota. Litargit je mehka, rdeča skorja mastnega videza z zelo visoko specifično težo (9,14-9,35).

Zgodovina

Ime litargit izhaja iz grškega izraza λιθάργνρος [lithárgiros], s katerim je grški zdravnik Pedanij Dioskurid poimenoval snov, ki je nastala v metalurškem procesu ločevanja svinca in srebra.

Izraz litargit se je kasneje kombiniral in uporabljal tudi za druge snovi: zlatov litargit, na primer, je bil litargit, pomešan z rdečim svincem (Pb(II,III) oksid), srebrov litargit je bil stranski produkt ločevanja srebra in svinca, bizmutov litargit pa produkt oksidacije bizmuta. Uporabljal se je tudi kot soznačnica za beli svinec (2PbCO₃•Pb(OH)₂)