Galenit
| Galenit | |
|---|---|
 Galenit | |
| Splošno | |
| Kategorija | II. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | Svinčev sulfid (PbS) |
| Strunzova klasifikacija | II/C.15-40 |
| Klasifikacija DANA | 2.8.1.1 |
| Kristalna simetrija | 2/m 3 2/m |
| Lastnosti | |
| Barva | Svinčeno siv, srebrnkast |
| Kristalni habit | Kocke in oktaedri, ploščati, včasih skeletni kristali |
| Kristalni sistem | Kubični, Pearsonova oznaka cF8, prostorska skupina Fm-3m, št. 225 |
| Dvojčičenje | Kontaktno in prepleteno |
| Razkolnost | Zelo popolna po ravninah {100}, {010} in {001} |
| Lom | Podškoljkast |
| Trdota | 2,5 - 2,75 |
| Sijaj | Kovinski |
| Barva črte | Svinčeno siva |
| Prozornost | Neprozoren |
| Specifična teža | 7,2 - 7,6 |
| Taljivost | 2 |
| Sklici | [1][2] |
Galenít (iz grške besede galene), pogosto imenovan tudi svinčev sijajnik ali siva ruda, je mineral svinčev sulfid in spada po klasifikaciji H. Strunza v II. razred med sulfide.
Je svinčeno siv in močnega kovinskega sijaja. Na zraku oksidira in postane moten.
Sestava minerala[uredi | uredi kodo]
Kemično je skoraj čisti svinčev sulfid z malenkostno primesjo srebra (do 3 %). Čist galenit vsebuje 86,6 % svinca in 13,4 % žvepla, po navadi ima tudi primesi.
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Galenit je poleg sfalerita poglavitni mineral v Mežici, kjer so rudo kopali že Rimljani, pomemben je bil tudi rudnik v Litiji, ki so ga zaprli v 50. letih, ter najdišča v Knapovžah, Plešah, Remšniku in Okoški gori.
Po svetu najdemo galenit na Kosovu (Rudnik Trepča), v Nemčiji (Mechernich - Eifel, Altenberg - Aachen, Bensberg - Köln, Andreasberg, Han, Freiberg, Erzgebirge), v Avstriji (Pliberk/Bleiberg), Italiji (Rabelj/Raibl, Salafossa, Gorno, Dossena, Sardinija), Španiji (Cabo de Gata in Almeria); Veliki Britaniji (Cumberland); Franciji (Sainte-Marie-aux-Mines), na Slovaškem (Banská Štiavnica), Češkem (Přibram), v Romuniji (Cavnic in Rodna), Bolgariji (Asenovgrad, Madam), v Rusiji (Dalnjegorsk), ZDA ( Joplin v Missouriju, Kansas, Leadville, Aspen, Georgetown, San Juan v Koloradu, Coeur d'Alene v Idahu, Kalifornija), Mehiki (Santa Eulalia) in Avstraliji (Broken Hill).
Uporaba[uredi | uredi kodo]
Galenit je glavna ruda za pridobivanje svinca, po navadi pa iz njega kot stranski produkt pridobivajo tudi srebro. Včasih so galenitne kristale uporabljali v radijski tehniki.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/galena.pdf Handbook of Mineralogy
- ↑ http://www.webmineral.com/data/Galena.shtml Webmineral data
Literatura[uredi | uredi kodo]
- S. Grafenauer, J. Duhovnik. (1977). Sistematska mineralogija, Ljubljana: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, str. 53-54. (COBISS)
- M. F. Altaba, A. S. M. Arribas, G. Tanelli. (1997). Geologija, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, str. 14. (COBISS)
- Več avtorjev. (2007). Mineralna bogastva Slovenije, Ljubljana Prirodoslovni muzej Slovenije, (COBISS)
- Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
