Pliberk
Pliberk Bleiburg | ||
|---|---|---|
Mestna občina | ||
 Glavni trg | ||
| ||
  Pliberk Geografska lega v Avstriji | ||
| 46°35′24″N 14°47′56″E / 46.59000°N 14.79889°E | ||
| Država |  Avstrija | |
| Dežela | Koroška | |
| Politični okraj | Velikovec | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Stefan Visotschnig (SPÖ) | |
| Površina | ||
| • Skupno | 69,77 km2 | |
| Nadm. višina | 479 m | |
| Prebivalstvo (2024-01-01)[2] | ||
| • Skupno | 3.989 | |
| • Gostota | 57 preb./km2 | |
| Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) | |
| UTC+2 (CET/CEST) | ||
| Poštna številka | 9150 | |
| Omrežna skupina | 04235 | |
| Avtomobilska oznaka | VK | |
| Št. občine | 20801 | |
| Spletna stran | www.bleiburg.at | |
.png)
Pliberk (nemško Bleiburg) je mesto na avstrijskem Koroškem, sedež istoimenske občine z okoli 4000 prebivalci, v bližini meje s Slovenijo.
Mestno naselje je pomembno gospodarsko središče vzhodne Podjune, ki je zgodovinsko od nekdaj povezana tudi z Mežiško dolino, ter je politično in kulturno središče na Koroškem živečih Slovencev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Občina obsega območje na Podjunskem polju (mikrolokacija: Pliberško polje), na južni strani reke Drave, na jugovzhodu avstrijske Koroške, ki meji na Slovenijo. Glavno mesto Pliberk se nahaja približno 4 km od avstrijsko-slovenske meje.
Pliberk je razdeljen na 12 katastrskih okrajev: Dob/Aich, Pliberk/Bleiburg, Grablje/Grablach, Komelj/Kömel, Blato/Moos, Zgornje Libuče/Oberloibach, Vogrče/Rinkenberg, Šmarjeta/St. Margarethen, Senčni Kraj/Schattenberg, Spodnje Libuče/Unterloibach, Weißenstein in Borovje/Woroujach. Občina tako obsega 23 naselij.
Po popisu iz leta 2001 živi v Pliberku 30,4 % Koroških Slovencev. Leta 1991 jih je bilo 39,5 %, leta 1971 pa 52,8 %
Naselja
[uredi | uredi kodo]| Št. preb. 2002 | Delež Slovencev 1991 | Delež Slovencev 1951 | |
|---|---|---|---|
| Dob/Aich | 167 | 68,6 % | 76,2 % |
| Dobrava/Dobrowa | 21 | 30,4 % | 68,7 % |
| Breg/Draurain | 16 | 100 % | 100 % |
| Nonča vas/Einersdorf | 284 | 44,8 % | 78,1 % |
| Komeljski Vrh/Kömmelgupf | 25 | 59,3 % | 78,1 % |
| Komelj/Kömmel | 78 | 62,8 % | 100 % |
| Blato/Moos | 166 | 82,1 % | 88,1 % |
| Replje/Replach | 67 | 56,8 % | 81,7 % |
| Vogrče/Rinkenberg | 282 | 67,1 % | 78,3 % |
| Rinkole/Rinkolach | 93 | 87,0 % | 100 % |
| Rute/Ruttach | 49 | 50,0 % | 75,9 % |
| Čirkovče/Schilterndorf | 169 | 57,2 % | 90,2 % |
| Vidra vas/Wiederndorf | 171 | 51,2 % | 85,1 % |
| Libuče/Loibach | 426 | 42,6 % | 47,7 % |
| Šentjur/St.Georgen | 38 | 21,9 % | 32,6 % |
| Šmarjeta/St.Margarethen | 83 | 58,5 % | 99,3 % |
| Pliberk/Bleiburg | 1205 | 15,7 % | 15,9 % |
| Drveša vas/Ebersdorf | 385 | 18,0 % | 21,0 % |
| Borovje/Woroujach | 79 | 26,7 % | 81,9 % |
| Grablje/Grablach/ | 30 | 56,4 % | 100 % |
| Senčni kraj/Schattenberg | 25 | 64,7 % | 100 % |
| Lokovica/Lokowitzen | 6 | 40,0 % | 66,7 % |
| Belšak/Weissenstein | 28 | 35,7 % | 100 % |
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Srednji vek in novejše obdobje
[uredi | uredi kodo]Naselje na tem območju so ustanovili Karantanski Slovani v 6. stoletju in ustanovili karantansko državo v 7. stoletju. Območje okoli Pliberka je tesno povezano s slovensko kulturno zgodovino. Domačini govorijo slovensko koroško narečje, z imenom Podjunščina.
Prva omemba kraja je izpred leta 1000: škof Albin Koroški iz Briksna (sin svete Litharde Kamenske), je dal svojemu bratu, grofu Aribo v dar Liupicdorf, kasneje Pliberk/Bleiburg. V pisnih virih iz leta 1228 se Pliberk prvič omenja kot castrum et forum pliburch.
Rimskokatoliško teritorialno župnijo sv. Mihaela, s sedežem v bližnjem Šmihelu nad Pliberkom (St. Michael ob Bleiburg) zgodovinarji uvrščajo med t.i. pražupnije in je kot taka izmed najstarejših na slovenskem etničnem ozemlju.[3]
V 13. stoletju je območje prišlo v posest grofov Heunburg, zatem Pfannberger in od 1338 Auffensteiner. Med uporom in zaroto proti Habsburžanom leta 1368 je prišlo do obleganja in uničenje trga, ki je nato prišel pod upravo deželnega kneza. Obnovili so ga, leta 1370 je dobil status trga in 1393 tržne pravice. V letih 1473, 1476, 1478 je bil trg hudo poškodovan med turškimi vpadi, leto zatem je bil grad obnovljen.
Leta 1739 je trg opustošil velik požar. V letu 1864 je bil Pliberk povezan na t.i. Dravsko železnico oz. železniško progo Franzensfeste-Celovec-Maribor.
Po prvi svetovni vojni je bila 10. oktobra 1920 s t.i. Koroškim plebiscitom določena meja med Avstrijo in Kraljevino SHS. Ker je bil Pliberk v plebiscitni coni A, je na podlagi izida plebiscita pripadel Avstriji.
Druga republika
[uredi | uredi kodo]Po koncu druge svetovne vojne je v občini potekala Pliberška tragedija. Sredi maja 1945 so pri Pliberku enote britanske vojske jugoslovanskim partizanom namreč izročile na tisoče umikajočih hrvaških domobrancev, ustaških vojakov in tudi slovenskih domobrancev. Prav tako so bili v tem pokolu pobiti številni avstrijski slovensko govoreči državljani na Koroškem in nemško govoreči somišljeniki.[navedi vir] Od leta 1950 se vsako leto v mesecu maju zberejo Hrvati iz celega sveta in poklonijo žrtvam Pliberka.[4]
Slovenci v Pliberku
[uredi | uredi kodo]Organizirano kulturno življenje Slovencev sega v leto 1888, ko je bilo ustanovljeno društvo Cirila in Metoda, s sedežem v Šmihelu nad Pliberkom, ki je bilo aktivno do leta 1910.[5][6]
Še večjega pomena je bila ustanovitev slovenskega kulturnega društva »Edinost« 20. maja 1909, ki je prvotno imelo ime »Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Pliberku« (Katholischer slowenischer Bildungsverein in Bleiburg). Njegovi cilji so bili krepitev slovenske identete ter širjenje izobraževanja in kulture v širših plasteh prebivalstva. Le-to je razvilo izredno intenzivno in bogato kulturno delovanje. Društvo je imelo svojo knjižnico, ponujali so številne izobraževalne tečaje, uspešno je delovala amaterska gledališka skupina »Laienspielgruppe«, ki so jo ustanovile ženske, znana slovenska pesnica Milka Hartman pa je vodila priprave. Ta je prirejala tudi posebne aktivnosti za ženske, znamenite kuharske tečaje, ki pa so bili veliko več kot zgolj kulinarika in gastronomija.[7] Sedež društva je bil v t.i. Narodnem domu (Volksheim) na Glavnem trgu v Pliberku, kjer je delovala tudi hranilnica in posojilnica (Spar und Darlehenskasse).[8] Narodni dom je bil kulturno in politično središče Slovencev iz mesta in okolice.
12. marca 1938 je bila s t.i. Anschlussom Avstrija priključena k Tretjemu rajhu in kmalu sta nastopila institucionalna in sistematična diskriminacija ter zatiranje Slovencev na Koroškem. Vse to se je še zaostrilo ob napadu Sil Osi na Kraljevino Jugoslavijo ko se je 6. aprila 1941 začela kratkotrajna t.i. Aprilska vojna. Vsa slovenska društva in organizacije so bile ukinjene in združevanje Slovencev je bilo prepovedano ter sankcionirano.[9]
Nacistične oblasti so leta 1941, v okviru t.i. Balkanske kampanje, s sodelovanjem Wehrmachta, iz zasedene Štajerske v Jugoslaviji izgnale 60.000 zavednih Slovencev in tudi vse rimskokatoliške duhovnike.[10]
Tudi številne Koroške Slovence iz območja Pliberka so deportirali v aprilu 1942, kar pa je pozneje vodilo v organizirani oboroženi odpor na Južnem Koroškem in v Karavankah, ki je pripomogel tudi k vojaški osvoboditvi izpod nacističnega terorja. Ta je imel ključno vlogo tudi pri ponovni vzpostavitvi republike Avstrije (Avstrijska državna pogodba (Staatsvertrag), podpisana 15. maja 1955 na Dunaju).[11][12]
Med tragičnimi dogodki v obdobju nacizma, ko je bilo vsakršno slovensko udejstvovanje prepovedano in na najhujše načine sankcionirano, ko so bili številni kulturniki deportirani v taborišča za prisilno delo ali celo pobiti, so bila vsa slovenska kulturna društva oropana ter njihove knjižnice, gradivo ter arhivi uničeni.
Po vrnitvi Valentina »Folteja« Hartmana iz Dachaua[13] je le-ta pričel oživljati slovensko kulturno delovanje in je bila ponovno ustanovljena slovenska kulturna zveza Edinost, ki je še vedno ena od glavnih kulturnih institucij v mestu Pliberk.[14]
Kulturni dom Pliberk/Bleiburg
[uredi | uredi kodo]
Prenove in gradnja
[uredi | uredi kodo]Odločitev za novi center je bila sprejeta leta 1993, temeljni kamen za sedanjo stavbo pa je bil položen 1996. Finančna pomoč za postavitev je prišla iz Evropske unije, Avstrije, zvezne dežele Koroške, iz Slovenije, občine ter tudi avtonomne pokrajine Južne Tirolske. Investicijo sta podprla tudi lokalno gospodarstvo in prebivalstvo.
Opis
[uredi | uredi kodo]Prva prireditev v končani dvorani je bila v februarju 1999. Od aprila 2004 center obsega še športno dvorano, dobro založeno knjižnico in restavracijo Dom. »Dom«, kot kulturni center na kratko imenujejo domačini, je postal osrednje zbirališče lokalne, regionalne in nacionalne umetniške in kulturne scene.[15]
Kultura in znamenitosti
[uredi | uredi kodo]
Jormak v Plibergu
[uredi | uredi kodo]Jormak v Pliberku (nem. Bleiburger Wiesenmarkt) je največji in najstarejši sejem na južnem Koroškem, ki ga organizirajo vsako leto, na god sv. Egidija. Njegova tradicija sega vse do leta 1393, ko je Pliberk dobil tržne pravice, kar pomeni, da ga prirejajo že več kot 630 let.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]- Glavni trg s kužnim znamenjem iz 1724, ki ga obdajajo trške hiše iz 16. in 18. stoletja, enostavne sedanje fasade izvirajo večinoma iz 19. stoletja.
- Grad Pliberk je renesančna stavba v lasti grofov Thurn-Valsassina. Prvotno zgrajen v začetku 12. stoletja na hribu nad mestom, današnja stavbe prihaja večinoma iz zgodnjega 17. stoletja
- Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla je poznogotska stavba iz 14. stoletja
- Slovenski kulturni center - Kulturni dom
- Božjepotna cerkev Svetega groba, baročna stavba sega v leto 1761, stoji na Kalvariji.
- Werner Berg Museum na Glavnem trgu
- »Kiki Kogelnik Haus« - hiša staršev umetnice na Glavnem trgu
- »Freyungsbrunnen« - vodnjak je eden od glavnih poznih delih umetnice Kiki Kogelnik in je bil postavljen za počastitev 600. obletnice jormaka v letu 1994. Nahaja se pred hišo staršev umetnice in ima podobo krilatega bika, ki je atribut evangelista sv. Luke ter je tudi v mestnem grbu. Hkrati tudi simbolizira »Freyung«, pomen podelitve trških pravic.
- Spominski park na Pliberškem polju (»Loibacher Felf«) s številnimi spomeniki in spominsko kapelo na žrtve po vojni v Jugoslavijo vrnjenih in pomorjenih (večinoma hrvaških) vojakov ter civilistov.
Prireditve
[uredi | uredi kodo]- Od leta 1983 društvo Kulturinitiative Bleiburg organizira, med drugim od leta 1993, Bleiburger Faschingskabarett (Pliberški pustni karneval).
- Leta 2009 je potekala v Pliberku - skupaj s Šentpavlom iz Labotske doline - razstava Evrope.
- Od leta 1865 je Mešani pevski zbor Bleiburg organizator različnih dogodkov, kot so tradicionalni Schloßhofsingen. Poleg svete in posvetne zborovske glasbe, zbor posebej goji koroška pesem. Leta 2014 je zbor dobil bronasto medaljo "Walter von der Vogelweide".
Znane osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Gregorij Rožman (* 9. marec 1883, Dolinčiče, † 16. november 1959 Cleveland, ZDA), profesor teologije in ljubljanski škof
- Josef Witternigg (1881–1937), politik
- Milka Hartman (1902–1997), slovenska koroška pesnica, rojena v Spodnjih Libučah pri Pliberku (Unterlibitsch)
- Janko Messner (1921–2011), slovenski koroški pisatelj, rojen v Pliberku
- Kiki Kogelnik (1935–1997), vsestranska umetnica, rojena v Pliberku
- Hubert Fabian Kulterer (1938–2009), pesnik in umetnik
- Johann Kresnik (* 1939), koreograf in gledališki režiser, rojen v Šmartnem pri Pliberku (St. Margarethen)
- Andreas Leben (* 1966), slavist, literarni poznavalec in prevajalec, rojen v Pliberku
- Rainer Schönfelder (* 1977), vrhunski alpski smučar in prejemnik večih odličij na ZOP
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Regionalinformation, bev.gv.at
- ↑ »Bevölkerung zu Jahresbeginn nach administrativen Gebietseinheiten (Bundesländer, NUTS-Regionen, Bezirke, Gemeinden) 2002 bis 2024 (Gebietsstand 1.1.2024)« (ODS). Statistik Austria.
- ↑ Höfler, Janez (2013). O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem: k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku. Viharnik. COBISS 268869376.
- ↑ Florian T. Rulitz (2011). Die Tragödie von Bleiburg und Viktring. Partisanengewalt in Kärnten am Beispiel der antikommunistischen Flüchtlinge im Mai 1945. Hermagoras Verlag, Klagenfurt/Ljubljana/Wien. COBISS 7570206. ISBN 978-3-7086-0616-3.
- ↑ Vovko, Andrej (1978). Koroški koledar: Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem 1885–1918. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. str. 151–161.
- ↑ Vovko, Andrej (1979). Koroški koledar: Odborniki podružnic »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Koroškem v letih 1885–1918. Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. str. 110–121.
- ↑ Iz roda v rod duh išče pot: 100-letna kronika Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku. SPD Edinost. 2009. COBISS 1828564.
- ↑ »Posojilnica Bank«. 4. marec 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016.
- ↑ Entner, B.; Wilscher, H. (2006). Österreich von 1938 bis heute: Sämtlich Slovenen! Kärntner Slowener zwischen Entrechtung und Diskriminierung (v nemščini).
- ↑ Žnidaršič, Ivica (2021). O izgonu Slovencev, organiziranosti slovenskih izgnancev, prisilnih delavcev in beguncev ter prizadevanjih za uveljavitev statusa in pravic do vojne odškodnine. Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945. COBISS 64485123. ISBN 978-961-94419-3-0.
- ↑ Sima, V. (2000). Die Kärntner Slovenen 1900 – 2000. Bilanz des 20. Jahrhunderts: Gewalt und Widerstand 1941–1945 (v nemščini). str. 263–280.
- ↑ A. Malle (2005). Widerstand in Österreich 1938–1945, Die Beiträge der Parlaments-Enquete 2005: Widerstand unter den schwersten Bedingungen. Kärntner Slowenen im Widerstand (v nemščini). Verein zur Förderung d. Forschung von Folgen nach Konflikten u. Kriegen. str. 111–123.
- ↑ »Spomin in opomin s Peršmana«. 30. junij 2018.
- ↑ Iz roda v rod duh išče pot: 100-letna kronika Slovenskega prosvetnega društva Edinost v Pliberku. SPD Edinost. 2009. COBISS 1828564.
- ↑ »Kulturni dom Pliberk, predstavitev«. Pridobljeno 23. avgusta 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
| Mednarodno | |
|---|---|
| Nacionalno | |
| Drugo | |
