Slovani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Slovanski svet
Dežele z večinskim slovanskim prebivalstvom ter vsaj enim slovanskim državnim jezikom.
  Zahodni Slovani
  Vzhodni Slovani
  Južni Slovani

Slovani so najštevilnejša etnična in jezikovna skupina ljudi v Evropi. Govorijo slovanske jezike in se nahajajo predvsem na vzhodu celine ter tudi v Aziji. Spadajo pod indoevropska ljudstva.

Pradomovina Slovanov je porečje rek Dnjeper,Dnjester,Odra in Visla. Živeli so v zemljankah, ukvarjali pa so se z poljedelstvom in živinorejo. Bili so politeisti, torej so verjeli v več bogov.

Delitev Slovanov[uredi | uredi kodo]

zahodni
lehitska podskupina
Kašubi
Poljaki
češko-slovaška podskupina
Čehi
Slovaki
lužiška podskupina
dolnji in gornji Lužiški Srbi
vzhodni
Belorusi
Rusi
Ukrajinci
Rusini
južni
severno-zahodna podskupina
Bošnjaki
Črnogorci
Hrvati
Slovenci
Srbi
jugo-vzhodna podskupina
Bolgari
Makedonci

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nastanek identitete in selitve[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Stari Slovani

Slovani so začeli širitev po Vzhodni Evropi med preseljevanjem ljudstev.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Baš, Angelos in Branko Marušič. Stari Slovani v zgodovini. Ljubljana, 1949.
  • Popowska-Taborska, Hanna. Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika. Ljubljana, 2005.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]