Slovanski koledar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Slovanski koledar ali staroslovanski koledar je ime za koledarne predstave starih Slovanov, ki so obstajale v času staroverske kulture in so se ohranile tudi po duhovni prevladi krščanstva in formiranju koledarnih sistemov slovanskih narodov. V te sisteme spadajo dnevi, meseci in leta.

Viri za rekonstrukcijo staroslovanskega koledarja[uredi | uredi kodo]

Zgodovinarji uporabljajo za sestavo slovanskega koledarja vire iz srednjeveških pismenih virov. Najprej so to bolgarski in staroruski letopisi, v katerih so ohranjena imena mesecev in je opaziti računanje let in časovnih terminov. Sledijo viri iz življenja svetnikov in drugi viri, kjer so koledarski izračuni. Pomemben vir je ljudski koledar, ki se skriva v folklornih besedilih novejšega časa. Ohranil je pomembne elemente koledarskega cikla starih Slovanov in notranje povezave med njimi. Pomembno mesto ima raziskovanje ljudskih imen mesecev.

Tretja skupina virov so arheološki artefakti. Obstaja metoda statistične analize koledarne simbolike na keramiki in okrasih pred pismenih arheoloških kultur. Pogosto so na ornamentih in drugih okrasih koledarska številka (npr. 19, 13, 12, 9, 7, 4 in 3)...

Splošni principi računanja časa starih Slovanov[uredi | uredi kodo]

Koledar je sprva bil lunin oziroma so se prežitki luninega koledarja dolgo ohranili. To je razvidno iz samega imena »mesec« in iz mnogih zapisov o luninem štetju časa v ljudskem izročilu. Zaradi zemljedeljskega življenja Slovanov je imelo velik pomen sonce. Osnovna praznika letnega cikla, Kupalo in Božič, se skladata skoraj točno s poletnim in zimskim sončnim obratom.

Dnevi tedna[uredi | uredi kodo]

Imea dnevov tedna pri raznih slovanskih narodih

Rusko Staro-
cerkveno-
slovansko
Poljsko Dolnje-
lužiško-
srbsko
Zgornje-
lužiško-
srbsko
Češko Slovaško Slovensko Srbo--
hrvatsko
Hrvaško Srbsko Makedonsko Bolgarsko Ukrajinsko Belorusko
понедельник понєдѣ́л҄ьникъ poniedziałek pòniedzôłk pónjeźele pondělí pondelok ponedeljek ponedeljak ponedjeljak понедељак понеделник понеделник понеділок панядзелак
вторник въто́рьникъ wtorek wałtora wutora úterý utorok torek utorak utorak уторак вторник вторник вівторок аўторак
среда срѣ́да środa srjoda srjeda středa streda sreda sreda srijeda среда среда сряда середа серада
четверг чєтврь́тъкъ czwartek stwórtk štwórtk čtvrtek Štvrtok Četrtek četvrtak Četvrtak четвртак четврток четвъртък четвер чацвер
пятница пѧ́тъкъ piątek pětk pjatk pátek piatok petek petak Petak петак петок петък п’ятниця пятніца
суббота сѫбо́та; собо́та sobota sobota sobota sobota sobota sobota subota subota субота сабота събота субота субота
воскресенье нєдѣ́лѧ niedziela njeźela njedźela neděle nedeľa nedelja nedelja nedjelja недеља недела неделя неділя нядзеля

Imena dnevov tedna (»sedmica«) vrstni pomen, torek – drugi dan, četrtek – četrti dan, petek – peti. Ime »nedelja« kaže na prepoved dela na ta dan, na dan odiha. Take prepovedi so znane tudi za druge dni v folklori Slovanov in imajo jasen staroverski izvor. Ime ponedeljka kaže na povezavo sedmega dneva in prvega dneva (po-nedelji). Beseda »sobota« je izposojena iz židovskega jezika in je verjetno prišla skupaj s pokristjanjevanjem. Pri ruskih necerkvenih je bila subota imenovana šestok [1]. Beseda sreda kaže na sredino petih dni (ali sedmih, če razumemo teden začenši z nedeljo). Petek in nedelja sta bila za Slovane praznična dneva [2].

Svetlana Mihajlovna Tolsta meni, da so vzhodni Slovani imeli petdnevni teden, soboto in nedeljo pa so priključili v času krščanstva. Srbski etnolog Petar Petrović predlaga, da je s prihodom krščanstva pri Srbih prišla tudi sobota, prej pa je teden obstajal iz šestih dni.

Dnevi tedna so bili tako kot pri drugih staroverskih narodih povezani z različnimi bogami. Očitno je, da je bil četrtek povezan s Pernom in petek z Mokošjo (glej pozno mitsko osebo – Pjatnico (dobesedno petek« v Rusiji). Te predstave obstajajo pri celotni evropejski tradiciji.

Imena mesecev[uredi | uredi kodo]

Samo ime »mesec« kaže na povezavo z luninim ciklom in ima splošne evropejske korenine. Slovanska imena mesecev so se ohranila v vrsti slovanskih narodov in jih uradno uporabljajo mnogi Slovani (Ukrajinci, Belorusi, Poljaki, Čehi in Hrvati). Nekatera imena so unikatna in niso splošno slovanska. Bolgarski in makedonski jezik uporabljata mednarodne (latinske) imena mesecev. V slovenskem jeziku obe imenovanji obstajata paralelno, vendar je uradna zgolj latinska verzija. Slovanskih imen mesecev ne uporabljajo Srbi, Rusi in Slovaki.

V litovščini so se ohranila baltska poimenovanja mesecev, deloma sovpadajo s slovanskimi imeni, kar velja poudariti, da del teh imen izhaja iz baltoslovanskega obdobja. Litovska imena so prav tako prisotna v razpredelnici.

совре-
менный Ruščina
Staroruščina[3] Rusko ljudsko
[4][5]
Rodnoversko[6] Ukrajinščina Beloruščina Poljščina Kašubščina Polabščina Dolnjelužiška srbščina Gornjelužiška srbščina Češčina Bolgarščina Slovenščina Prekmursko-slovenski jezik Hrvaščina Srbščina Makedonščina Litovščina[7]
Januar Просинец Просинец[5], Перезимье, Лютовей, Трескун Просинец Січень Студзень Styczeń Stëcznik lede môn Wezymski Wulki rožk Leden Просинец, Колог, Коложег, Голям сечко Prosinec sečén Siječanj Коложег Коложег sausis
Februar Сечень Вьюговей, Бокогрей, Снежень, Лютень[5] Лютень Лютий Люты Luty Gromicznik Swěckowny rüzac, rüsatz Maly rožk Únor Съчен, Сечко, Малък сечко svečan süšec, sűca Veljača Сечко Сечко vasaris
Marec Сухий Зимобор, Протальник, Грачевник Березень Березень Сакавік Marzec Strëmiannik zürmôn, sürmôn Pózymski Naletnik Březen Сух sušec mali tráven Ožujak Дерикожа Цутар kovas
April Бере-
зозол
Снегогон, Ручейник, Первоцвет Цветень Квітень Красавік Kwiecień Łżëkwiôt choidë môn, chéudemon Nalětny, Jatšownik Jutrownik Duben Брязок mali traven velki tráven Travanj Лажитрава Тревен balandis
Maj Травный Ярець, Травник, Цветень[8] Травень Травень Май, Травень Maj Môj laistë môn, leisten mon Rozhelony Rožownik Květen Тръвен veliki traven risálšček, risáolšček Svibanj Цветань Косар gegužė
Junij Изок Разноцвет, Скопидом, Хлеборост Кресень Червень Чэрвень Czerwiec Czerwińc pątjustë môn, pancjusté mon Smažki Smažnik Červen Изок, Червеник rožnik ivánšček Lipanj Трешњар Жетвар birželis
Julij Червен Страдник, Сенозарник, Грозник Липень Липень Ліпень Lipiec Lëpinc zeminik, semínic Žnjojski Pražnik Červenec Чръвенъ, жетар, жътвар, сърпен mali srpan jakopšček Srpanj Жетвар Златец liepa
Avgust Зарев Густоед, Разносол, Жнивень Зарев Серпень Жнівень Sierpień Zélnik haimôn, haymon Jacmjeński Žnjenc Srpen Орач, Зарев veliki srpan méšnjek Kolovoz Гумник Житар rugpjūtis
September Ревун Ревун[5], Хмурень, Вересень, Зоревник Руен Вересень Верасень Wrzesień Séwnik prenjă zaimă môn, pregnia-
seine mon, jisinmôn
Požnjenc Požnjenc Září Руен, Руй kimavec mihálšček, miháošček Rujan Гроздобер Гроздобер rugsėjis
Оktober Листопад Грязник, Свадебник, Листобой Листопад Жовтень Кастрычнік Paździ-
ernik
Rujan wainjă môn, weiniamon Winowc, Winski Winowc Říjen Листопад vinotok vsesvéšček Listopad Шумопад Листопад spalis
November Груден Грудень[5], Полузимник, Бездорожник, Листогной Грудень Листопад Лістапад Listopad Smùtan zaimă môn, seynemon Młośny Nazymnik Listopad Груден listopad andrejšček Studeni Студени Студен lapkritis
December Студеный Ветрозим, Студень, Стужайло Студень Грудень Снежань Grudzień Gòdnik trubnë môn, trübnemon Zymski Hodownik Prosinec Студен gruden prosinec Prosinac Коледар Снежник gruodis

V Ostromirovom evangeliju (XI. stoletje) in drugih starih pismenih spomenikih januarju pripada ime prosinec (ker je v tem času postalo svetlo), februarju – sečan (ker je bila v tem času sezona sekanja drv), marcu – sušec, suhij (brezvodni), aprilu – berezen, imena povezana z brezo, maju – traven – od besede trava, juliju – srpenj (od besede srp, kar kaže na čas žetve), oktobru ali novembru – listopad, decembru – gruden (od besede gruda, mrzla zemlja na cesti). Obstajalo je seveda več imen, ohranila so se samo najpogostejša. Izvor praslovanskih imen meseca ni vedno znan, kar pomeni da lahko le domnevamo pomen imen.

Letni časi[uredi | uredi kodo]

Poimenovanje zime in poletja je v vseh slovanskih jezikih enako, medtem ko so imena za jesen in poletje zelo različna. To je morda zato, ker se je nekoč leto delilo zgolj na dva letna časa. Po drugih pogledih so bili nekoč trije letni časi, pomlad, jesen in zima. Kar je bilo vmes so imenovali leto. Različno od klimatskega pasa, kamor so se razdelili Slovani, so pomlad začeli od 1. marca do 23. aprila in je trajala do Kupala (23./24. junij). Jesen ni bila jasno izražena, obstajalo je še »babje poletje«. Jesen je trajala do konca oktobra, novembra. Velik del leta je trajala zima.

Rusko Ukrajinsko Belorusko Poljsko Polabsko Gornjelužiško Češko Slovaško Slovensko Hrvaško Bosansko Srbsko Makedonsko Bolgarsko
Весна Весна Вясна Wiosna Proleto Nalěćo Jaro Jar Pomlad Proljeće Proljeće Пролеће Пролет Пролет
Лето Літо Лета Lato Lato, Let Lěćo Léto Leto Poletje Ljeto Ljeto Лето Лето Лято
Осень Осінь Восень Jesień prenja zaima, jisin Nazyma Podzim Jeseň Jesen Jesen Jesen Јесен Есен Есен
Зима Зима Зіма Zima Zaima Zyma Zima Zima Zima Zima Zima Зима Зима Зима

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Вялкина Л. В. Славянские названия месяцев // Общеславянский лингвистический атлас. Материалы и исследования. 1970. — М.: Наука, 1972. — С. 265—279.
  • Гусев В. Е. О реконструкции праславянского календаря (к проблеме этногенеза славян) // Советская этнография. — 1978. — № 6. — С. 132—143.
  • Кравців Б. Народний календар // Енциклопедія українознавства. — Париж, Нью-Йорк: 1966. — Т. 5. — 1697—1698.
  • Критенко А. П. Місяці року // Українська Радянська Енциклопедія. — К.: Академія наук УРСР, 1959. — Т. 9. — С. 246. (переиздание. — 1982. — Т. 7. — С. 39.)
  • Максимович М. А. Дни и месяцы украинского селянина // Собрание сочинений. — К.: Тип. М. П. Фрица, 1877. — Т. II. — С. 463—524.
  • Німчук В. В. Давньоруська спадщина в лексиці української мови. — К.: Наукова думка, 1992. — 412 с.
  • Толстая С. М. Месяцы // Славянские древности. — М.: Международные отношения, 2004. — Т. 3. — С. 236—241.
  • Hołyńska-Baranowa T. Ukraińskie nazwy miesięcy na tle ogólnosłowiańskim. — Wrocław-Warszawa-Kraków: Zakład Narodowy im. Ossolińskich, 1969. — 129 s.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]