Srbščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Srbščina
српски srpski
Izgovorjava sr̩̂pskiː
Materni jezik Srbija, Črna gora, Hrvaška, Bosna in sosednje regije
Število maternih govorcev 12 milijonov[1]  (2006)[2]
Jezikovna družina
Pisava cirilica (srbska abeceda)
latinica (gajica)
jugoslovanska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik Zastava Srbije Srbija
Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Priznani manjšinski jezik Zastava Hrvaške Hrvaška
Zastava Madžarske Madžarska[5]
Flag of Montenegro.svg Črna gora
Zastava Slovaške Slovaška[6]
Zastava Češke Češka[7]
Zastava Makedonije Makedonija[8]
Zastava Romunije Romunija
Regulator Odbor za standardizaciju srpskog jezika
Jezikovne kode
ISO 639-1 sr
ISO 639-2 srp
ISO 639-3 srp
Linguasphere del 53-AAA-g
Map of Serbian language - official or recognized.PNG
     Države kjer je srbščina uradni jezik.      Države kjer je srbščina priznana kot manjšinski jezik.
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Srbščina je južnoslovanski jezik. Govori se v Srbiji, Bosni in Hercegovini (v Republiki Srbski), Črni gori, delih Hrvaške, srbskih enklavah na Kosovu, romunskem Banatu in na Madžarskem. Govori se tudi med številnimi srbskimi ekonomskimi izseljenci v Sloveniji in v industrijskih središčih zahodne Evrope. Od sredine 19. stoletja so poskušali srbščino in njej zelo podobno hrvaščino zliti v t.i. srbo-hrvaščino. Po razpadu Jugoslavije sta se oba jezika ponovno »osamosvojila«.

V Srbiji je uzakonjena pisava cirilica. V Črni gori se uporablja tako cirilica kot latinica. Zaradi ekonomskih sankcij v 90. letih 20. stoletja multinacionalke za izdelavo programske opreme niso poskrbele za podporo srbski cirilici, zato se je še zlasti v računalništvu začela prijemati latinica. Cirilico sedaj popolnoma podpira uveljavljeni standard Unicode, že v naboru UTF-8.

Velika črka Mala črka Ustreznica v
latinici
А а a
Б б b
В в v
Г г g
Д д d
Ђ ђ đ
Е е e
Ж ж ž
З з z
И и i
Ј ј j
К к k
Л л l
Љ љ lj ali lj
М м m
Н н n
Њ њ nj ali nj
О о o
П п p
Р р r
С с s
Т т t
Ћ ћ ć
У у u
Ф ф f
Х х h
Ц ц c
Ч ч č
Џ џ dž ali dž
Ш ш š

Opomba: Variante pri lj, nj in dž so na videz enake, vendar je v prvem primeru uporabljen osnovni nabor znakov latinice, druga varianta pa je ligatura, ki jo podpira Unicode, Latin Extended B. Predstavitev lj, nj in dž z enim znakom omogoča obojesmerno enolično preslikavo med srbsko cirilico in latinico.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/45760/Srpski+jezik+govori+12+miliona+ljudi+.html
  2. ^ Including, as of 2006, 6.62 million in Serbia sans Kosovo (88% of the population), 1.49 million in Bosnia (37.1%), 400,000 in Montenegro (60%), 133,000 in Kosovo, 45,000 in Croatia, and 36,000 in Macedonia. Encyclopedia of Language and Linguistics, 2nd ed.
  3. ^ Ethnologue.com
  4. ^ "Serbo-Croatian". Ethnologue.com. Pridobljeno dne 2010-04-24. 
  5. ^ Ec.Europa.eu
  6. ^ B92.net
  7. ^ "Minority Rights Group International : Czech Republic : Czech Republic Overview". Minorityrights.org. Pridobljeno dne 2012-10-24. 
  8. ^ "Minority Rights Group International : Macedonia : Macedonia Overview". Minorityrights.org. Pridobljeno dne 2012-10-24. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]