Ukrajinščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ukrajinščina
українська мова
ukrayins'ka mova
Izgovorjava ukrɑˈjɪɲsʲkɑ ˈmɔwɑ
Materni jezik Ukrajina
Etničnost Ukrajinci
Št. maternih govorcev
37,4 milijonov  (2007)[1]
Zgodnejše oblike
Pisava cirilica (ukrajinska abeceda)
ukrajinska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Priznani manjšinski
jezik
Regulator National Academy of Sciences of Ukraine: Institute for the Ukrainian Language, Ukrainian language-information fund, Potebnya Institute of Language Studies
Jezikovne kode
ISO 639-1 uk
ISO 639-2 ukr
ISO 639-3 ukr
Glottolog ukra1253  (Ukrainian)[4]
Linguasphere 53-AAA-ed < 53-AAA-e
(variacije: 53-AAA-eda to 53-AAA-edq)
{{{mapalt}}}
Ukrajinščina in Ukrajinci s sosedi v zgodnjem 20.stoletju.
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Ukrajínščina je vzhodnoslovanski jezik s številnimi zahodnoslovanskimi vplivi (predvsem poljščine). Še najbolj se je ohranil v skrajnih zahodnih predelih današnje Ukrajine, ki jih je Sovjetska zveza zasedla šele po 2. svetovni vojni. Ohranil se je tudi med ukrajinskimi izseljenci, posebej v Kanadi.

Ruski pritiski za ukinitev ukrajinskega jezika izvirajo že iz časov carske Rusije, vendar niso bili tako učinkoviti kot v Belorusiji. Pod Stalinom so poskušali tudi ukiniti črko 'ґ' (ki je sicer redka), kar je morda razlog, da te črke ni v ciriličnem kodnem naboru ISO 8859-5. Jezik se precej razlikuje od ruščine in dobri neruski govorci ruščine ga težko razumejo.

Abeceda[uredi | uredi kodo]

Ukrajinščina se zapisuje v cirilici:

Velika črka Mala črka Izgovorjava
А а a
Б б b
В в v
Г г h
Ґ ґ g
Д д d
Е е e
Є є je
Ж ж ž
З з z
І і i
Ї ї ji
И и y - trdi i (IPA ɪ)
Й й j
К к k
Л л l
М м m
Н н n
О о o
П п p
Р р r
С с s
Т т t
У у u
Ф ф f
Х х kh
Ц ц c
Ч ч č
Ш ш š
Щ щ šč
Ь ь mehki znak
Ю ю ju
Я я ja

Pravila za prečrkovanje v slovenščino[uredi | uredi kodo]

Za prečrkovanje uporabljamo abecedno tabelo (zgoraj). Razvidna je razlika med vzhodno (ukrajinščina, ruščina, bolgarščina) in srbsko oz. črnogorsko in makedonsko cirilico. V vzhodni cirilici ločimo mehke in trde samoglasnike; mehka samoglasnika (i, e) že implicirata izgovor kot "ji" ali "je", pri trdih samoglasnikih (a, o, u) pa za označevanje glasov ja, jo, ju uporabljajo posebne črke (glej zgoraj v tabeli). Črko za naš "j" (й) zaradi navedenih pravil uporabljajo poredko. Srbščina in makedonščina se ravna po Karadžićevem sistemu[5].

Problem pri prečrkovanju so fonemi, za katere v slovenščini nimamo niti približka. To so "trdi i" ter razlikovanje med mehkejšim in tršim (bolj aspiriranim) glasovi, ki so med g in h oziroma kh . V doslednem prečrkovanju uporabimo tabelo kot zgoraj (glej tudi [6]).

Domačenje in ustaljena pisave[uredi | uredi kodo]

Pri prečrkovanju z domačenjem se izognemo zapisu za glasove, ki jih slovenščina ne pozna: y (trdi i) zamenjamo z i (namesto natančnega Kyjiv kar Kijiv oziroma po ruskem Kijev); ne ponavljamo soglasnikov (namesto Vynnycja kar Vinica), ne pišemo kh ampak kar h.

V več primerih za ukrajinska imena uporabljamo bolj udomačeno pisavo po ruskem vzoru: Kijev, Lvov, Harkov, Lugansk, Černobil, Zaporožje.


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 "List of declarations made with respect to treaty No. 148 (Status as of: 21/9/2011)". Council of Europe. Pridobljeno dne 2012-05-22. 
  3. "National Minorities Policy of the Government of the Czech Republic". Vlada.cz. Pridobljeno dne 2012-05-22. 
  4. Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Ukrainian". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  5. Vuk Karadžić je za srbščino vpeljal črko j, tako kot v latinici in z njo piše glasove: ja, jo,ju, za mehčane soglasnike pa je vpeljal posebne znake (lj, nj) ter posebne znake za mehke in trde foneme v srbščini: dž - dj in č - ć. Črnogorska in makedonska jezikovna praksa sta privzeli Karadžićev sistem, katerega prednost je tudi enostavno prečrkovanje v latinico.
  6. Slovenski pravopis, Pravila; točka 1114 Ukrajinska pisava, ZRC-SAZU 2001

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



Simbol Ta članek o jeziku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.