Šokaščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Šokaščina
Šokački jezik, šokački govor
Materni jezikSrbija, Madžarska, Hrvaška
PodročjeVojvodina, Bačka, Mohač, Slavonija
Št. maternih
govorcev
približno: 20-30.000
Jezikovne oznake
ISO 639-1nima
ISO 639-3
GlottologNi

Šokaščina (šokaško Šokački jezik) je južnoslovanski jezik, ki ga govorijo Šokci v Vojvodini. Trenutno je njegov status sporen, ne glede na to, da hrvaški jezikoslovci menijo[navedi vir] , da je šokaščina samo hrvaško narečje. V Avstro-Ogrski so šokaščino vključevali pri popisih prebivalstva.

Najbližji sorodnik šokaščine je bunjevščina, v katerem v Vojvodini že poučujejo. V Avstro-Ogrski so bili Šokci in Bunjevci še posebej narodnostno prebujeni. Šokci živijo na Bačkem in v Slavoniji, na Hrvaškem. Njihovo točno število ni znano, ocenjuje se na 20 do 30 tisoč[navedi vir].

Zgodovina in govorci[uredi | uredi kodo]

V 16. stoletju so iz Bosne prišli katoliški Slovani, ki verjetno niso bili Hrvati, saj na Madžarskem pri Pečuju (Pécs) tudi živijo katoliški Bosanci (Baranjski Bosanci), vendar se istovetijo s Hrvati[navedi vir].

Na Madžarsko so se v Mohaču naselili Šokci. Tam je leta 1526 mohačka bitka opustošila kraj.

Na Bačkem so govorili šokaščino v Sonti, na Bačkem Bregu, Bačkem Monoštru in v Somboru, na Madžarskem pa v Mohaču. V Bački živi približno 20 tisoč Šokcev.[1]

Šokci v Slavoniji in v Mohaču se imajo za Hrvate[navedi vir], na Bačkem pa za Srbe[navedi vir]. V Sremu so nekoč tudi govorili šokaščino.

Hrvaški (šokaški) književnik Andrin Grga je pisal tudi v šokaščini, kot v hrvaškem jeziku. Od 1992 Čitalniška Društva Šokcev v Mohaču se ukvarja s širjenjem šokaških in hrvaških knjig, ter piše knjige, berila in časopisa v šokaščini.

Jezikovne posebnosti[uredi | uredi kodo]

Šokaščina je stari štokavski jezik in ima več arhaičnih elementov. Tudi bunjevščina je deloma štokavski jezik. V šokaščini naglas, kadenca in intonacija kažejo izjemne arhaizme, ki so podobni kot v bolgarščini.[2] Šokaščina se zaradi svojih arhaičnih različnostibolj razlikuje od štokavščine ter od hrvaškega in srbskega jezika, tako da ne tvori diasistema s hrvaščino, srbščino in z bosanščino[navedi vir]. Kljub temu Srbi in Hrvati lahko razumejo štokavščino.

V sokaškem narečju Slavonije se mešajo elementi ekavščine in ikavščine, v bačkem narečju pa prevladujejo elementi ikavščine. Narečje Šokcev na Madžarskem tvori arhaično -jat končnico pri sklanjatvi samostalnikov[navedi vir].

Današnji štokavski izgovor je drugačen kot šokaški. V dolini Save govorijo takšno narečje, kjer izgovarjajo šć ali šč kot št. Hrvaška beseda šćap (palica, krepelce) je v šokaščini štap. Naglas stoji na zadnjem zlogu in redko na sprednjem[navedi vir].

V šokaščini se dostikrat ne izgovarja glasu c ampak č. Hrvaško in srbsko crna je v šokaščini črna. Takšno obliko ima tudi gradiščanščina.

Narečja[uredi | uredi kodo]

Đorđe Šarošac je postavil Šokce v vrste, tako so narečja tudi:

  • Mohačko-šokaško narečje: v okolici Mohača
  • Vaščansko-šokaško narečja: med Pečujem in Mohačom na enajstih vaseh (tako je vaščansko narečje)
  • Podravsko-šokaško narečje
  • Bačko-šokaško narečje: na Bačkem

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. »Sokcsevits Dénes: A bunyevác népcsoport a horvát nemzeti integrációs folyamatban«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. decembra 2014. Pridobljeno 31. julija 2010.
  2. A bácskai sokácok éneklési szokásai (Hercegszántó)[mrtva povezava]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]