Dvojezični napis v Budišinu
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch ) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina ), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino . Govorita se v vzhodnem delu Nemčije (ob meji s Poljsko in Češko ), v pokrajini z zgodovinskim imenom Lužica (gornjelužiško Łužica , dolnjelužiško Łužyca , nemško Lausitz ). Lužiški Srbi niso nikoli imeli nacionalne države in so bili izpostavljeni germanizaciji , zato sta se jezika ohranila le med razmeroma maloštevilno skupino govorcev. Danes sta uradno priznana kot manjšinjska jezika v Nemčiji. Središče Lužiških Srbov je mesto Budyšin (nem. Bautzen).
Lužiška srbščina in slovenščina sta med redkimi jeziki v Evropi , ki ohranjata dvojino .
Gornja lužiška srbščina (ISO koda HSB ) se govori v jugovzhodnih predelih nemške zvezne dežele Saška (Sachsen), število njenih govorcev pa je približno 55.000. Dolnjelužiško srbščino (ISO koda DSB ) govori okoli 14.000 ljudi v zvezni deželi Brandenburški .
Na lužiškosrbsko pisavo sta vplivali tako poljska kot češka abeceda .
Gornjelužiškosrbska abeceda
Velika črka
Mala črka
A a
B b
C c
Č č
D d
DŹ ali Dź dź
E e
Ě ě
F f
G g
H h
CH ali Ch ch
I i
J j
K k
Ł ł
L l
M m
N n
Ń ń
O o
Ó ó
P p
R r
Ř ř
S s
Š š
T t
Ć ć
U u
W w
Y y
Z z
Ž ž
Spodnjelužiškosrbska abeceda
Velika črka
Mala črka
A a
B b
C c
Č č
Ć ć
D d
DŹ ali Dź dź
E e
Ě ě
F f
G g
H h
CH ali Ch ch
I i
J j
K k
Ł ł
L l
M m
N n
Ń ń
O o
P p
R r
Ŕ ŕ
S s
Š š
Ś ś
T t
U u
W w
Y y
Z z
Ž ž
Ź ź
