Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch ) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina ), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino . Govorita se v vzhodnem delu Nemčije (ob meji s Poljsko in Češko ), v pokrajini z zgodovinskim imenom Lužica (gornjelužiško Łužica , dolnjelužiško Łužyca , nemško Lausitz ). Lužiški Srbi niso nikoli imeli nacionalne države in so bili izpostavljeni germanizaciji , zato sta se jezika ohranila le med razmeroma maloštevilno skupino govorcev. Danes sta uradno priznana kot manjšinska jezika v Nemčiji. Središče Lužiških Srbov je mesto Budyšin (nem. Bautzen).
Lužiška srbščina in slovenščina sta med redkimi jeziki v Evropi , ki ohranjata dvojino .
Gornja lužiška srbščina (ISO koda HSB ) se govori v jugovzhodnih predelih nemške zvezne dežele Saška (Sachsen), število njenih govorcev pa je približno 55.000. Dolnjelužiško srbščino (ISO koda DSB ) govori okoli 14.000 ljudi v zvezni deželi Brandenburški .
Na lužiškosrbsko pisavo sta vplivali tako poljska kot češka abeceda .
Gornjelužiškosrbska abeceda
Velika črka
Mala črka
A
a
B
b
C
c
Č
č
D
d
DŹ ali Dź
dź
E
e
Ě
ě
F
f
G
g
H
h
CH ali Ch
ch
I
i
J
j
K
k
Ł
ł
L
l
M
m
N
n
Ń
ń
O
o
Ó
ó
P
p
R
r
Ř
ř
S
s
Š
š
T
t
Ć
ć
U
u
W
w
Y
y
Z
z
Ž
ž
Spodnjelužiškosrbska abeceda
Velika črka
Mala črka
A
a
B
b
C
c
Č
č
Ć
ć
D
d
DŹ ali Dź
dź
E
e
Ě
ě
F
f
G
g
H
h
CH ali Ch
ch
I
i
J
j
K
k
Ł
ł
L
l
M
m
N
n
Ń
ń
O
o
P
p
R
r
Ŕ
ŕ
S
s
Š
š
Ś
ś
T
t
U
u
W
w
Y
y
Z
z
Ž
ž
Ź
ź