Moliščina

Moliščina
Zlavi jezik, Moliški jezik, Moliškohrvatsko narječje, Moliština
Materni jezik	Italija (Molize)
Področje	Južna Evropa
Št. maternih govorcev	< 1.000 (2012)
Jezikovna družina	indoevropski baltsko-slovanski slovanski južnoslovanski Zahodni srbohrvaščina čakavščina Moliščina
Jezikovne kode
ISO 639-3	svm
Glottolog	slav1254

Moliščina (hrvaško Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje, italijansko Croato molisano, neapeljsko Croato mulisano,) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika, ki ga govorijo v Srednji Italiji Moliški Hrvati, v regiji Molize. Molizani pravijo moliščin Zlavi jezik, torej slovanski jezik.

Jezikovne posebnosti

Jezikoslovci so našli okoli 3000 moliških govorcev, vendar je možno, da jih je na vsem svetu 5000. Več moliških Hrvatov se je namreč preselilo iz Molizeja. V moliščini se mešajo štokavski in ikavski elementi. Moliški Hrvati tako imenujejo svoj materni jezik zlavi oziroma zlavi jezik. O svojem izvoru pravijo, da so prišli z onu banu mora (iz one strani morja).

Danes se ikavski in štokavski elementi na uporabljajo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. V moliščini so ti elementi arhaični. Hkrati ima moliščina več izposojenk iz neapeljščine in italijanščine.

Moliški govorci živijo danes v vaseh Montemitro (Mundimitat), Acquaviva Collecroce (Živavoda Kruč) in San Felice del Molise (Štifilić).

Moliščina od 19. stoletja uporablja gajico.

V moliščini analitično predlog do (ob samotalniku v rodliniku) zamenja svobodni rodilnik in se preobrazi v od.

Zgodovina

Turki so v 16. stoletju zavzeli Dalmacijo, in Severno Bosno. Mnogi Hrvati so pobegnili v Italijo.

Medo Pucić, hrvaški jezikoslovec, je bil v Italiji leta 1855 in je v Neaplju poslušal, kako nek krojač in njegova soproga govorita nekakšni slovanski jezik, ki je podoben hrvaščini. Krojač je povedal, da se je rodil v Kruču.

Milan Rešetar je 1911 na Dunaju izdal monografijo: Srbohrvaška kolonija v Južni Italiji (Die Serbokroatischen Kolonien Süditaliens). Rešetar je tako mislil, da je moliški jezik del srbščine, ker so govorci vešči štokavskega narečja. Čeprav so moliščani rimokatoličani, danes glede na Srbi, da Bunjevci v Vojvodini je katoliški Srbi.

Moliška pesem Sin moj

Mo prosič solite saki dan
ma što činiš, ne govoreš maj
je funia dan, je počela noča,
maneštra se mrzli za te čeka.
Letu vlase e tvoja mat
gleda vane za te vit.
Boli život za sta zgoro,
ma samo mat te hoče dobro.
Sin moj!
Nimam već suze za još plaka
nimam već riče za govorat.
Srce se guli za te misli
što ti prodava, oni ke sve te išće!
Palako govoru, čelkadi saki dan,
ke je dola droga na vi grad.
Sin moj!
Tvoje oč, bihu toko lipe,
sada jesu mrtve,
Boga ja molim, da ti živiš
droga ja hočem da ti zabiš,
doma te čekam, ke se vrniš,
Solite ke mi prosiš,
kupiš paradis, ma smrtu platiš.

Primerjava molitve Oče naš

Moliščina	Hrvaščina
Tata naš, ka jesi na nebu, da bi bija sfe sfeti jima tvoj, da bi doša tvoj kraljar, da bi sa čila ono ka hoš ti, na nebu a zgora sfita. Daj nami naš kruh saki dan a jam nami naše duge, kaka mi hi jamivama drugimi. A nomo nasa čit past na tendacijunu, ma zdriš nasa do zlo.	Oče naš, koji jesi na nebesima, sveti se Ime Tvoje, dođi kraljevstvo Tvoje, budi volja Tvoja, kako na Nebu, tako i na Zemlji. Kruh naš svagdanji daj nam danas, i otpusti nam duge naše, kako i mi otpuštamo dužnicima našim. i ne uvedi nas u napast, nego izbavi nas od zla.