Pojdi na vsebino

Turki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Turki
Türkler
Zemljevid turških ljudstev
Skupno število pripadnikov
ok. 80 milijonov
Regije z večjim številom pripadnikov
 Turčija  60.000.000 to 65.000.000[1][2]
 Severni Ciper  315.000a[3]
Sodobna turška diaspora: 
 Nemčija3.000.000 do več kot 7.000.000[4][5][6][7]
 ZDA1.000.000–3.000.000[8][9][10][11]
 Nizozemska500.000 do več kot 2.000.000[12][13][14][15]
 Francijaveč kot 1.000.000[16][17][18]
 Združeno kraljestvo500.000b[19][20]
 Avstrija360.000–500.000[21][22]
 Belgija250.000–500.000[23][24]
 Avstralija320.000c[25][26]
 Kazahstan250.000d[27]
 Švedska185.000e[28][29][30]
 Rusija109.883–150.000[31][32]
 Azerbajdžan130.000d[27]
  Švica120.000[33]
 Kanadaveč kot 100.000[34]
 Danska70.000–75.000[35][36]
 Kirgizistan55.000d[27]
 Italija50.000[37]
 Uzbekistan25.000d[27]
 Norveška16.500[38]
 Ukrajina8.844–15.000[39][27]
 Turkmenistan13.000[40]
 Finska10.000[41]
 Poljska5.000[42]
 Nova Zelandija3.600–4.600f[43][26]
 Irska2.000–3.000[44]
 Brazilija2.000-6.300[45][46]
 Lihtenštajn1.000[47]
Turške manjšine v arabskih državah: 
 Irak3.000.000–5.000.000[48][49][50]
 Sirija1.000.000–1.700.000g[51][52]
 Libija1.000.000–1.400.000h[53][54]
 Egipt100.000–1.500.000[55]
 Libanon280.000i[56][57]
 Saudova Arabija270.000–350.000[58][59]
 Jemen10.000-100.000[60]
 Jordanija50.000[61]
Turške manjšine na Balkanu:  

Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.

Naziv "Turek" ima dva različna pomena in sicer eden označuje državljane Republike Turčije oz. večinski narod, ki jo poseljuje, drug pa je širši pomen, podobno kot za Slovane, za narode turškega izvora oz. sorodne etnične pripadnosti in sicer za naslednje posebne narode in ljudstva: Turke v opisanem ožjem pomenu, poleg njih pa se nanaša še na Turkmence, Azere, Kazahe, Uzbeke, Kirgize, Tatare, Baškirijce, Čuvaše, Jakute, Dolgane, Ujgure, Tuvate, Krimske Tatare, Gagauze, Karačajce, Balkarce, Nogajce, Kumike, Kaškajce in Horasance v Iranu, Altajce, Hakase itd.

Danes je več kot 70 milijonov turških Turkov. Pomembnejše izseljenske skupine teh so v Evropi in sicer v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Združenem kraljestvu, Belgiji, na Nizozemskem, Danskem in na Švedskem. Drugod pa v ZDA in Avstraliji.

"Pravi" Turki kot narod imajo uradni status manjšine v Grčiji, Bolgariji, Severni Makedoniji in na Kosovu, večinsko prebivalstvo pa poleg Turčije predstavljajo le še v mednarodno nepriznani Turški republiki Seveni Ciper.

Število turških narodov pa je okoli 400 milijonov in so razširjeni od Balkanskega polotoka, preko Male in Srednje Azije ter Kavkaza, Perzije/Irana in Afganistana, pa vse do puščave Gobi, vzhodne Sibirije in Kitajske.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Garibova, Jala (2011), »A Pan-Turkic Dream: Language Unification of Turks«, v Fishman, Joshua; Garcia, Ofelia (ur.), Handbook of Language and Ethnic Identity: The Success-Failure Continuum in Language and Ethnic Identity Efforts, Oxford University Press, str. 268, ISBN 9780199837991
  2. Hobbs, Joseph J. (2017), Fundamentals of World Regional Geography, Cengage, str. 223, ISBN 9781305854956
  3. »KKTC 2011 NÜFUS VE KONUT SAYIMI« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 27. septembra 2013. Pridobljeno 14. februarja 2014.
  4. Orvis, Stephen; Drogus, Carol Ann (2018). Introducing Comparative Politics: Concepts and Cases in Context (v angleščini). CQ Press. str. 305. ISBN 978-1-5443-7444-4.
  5. Engstrom, Aineias (12. januar 2021), »Turkish-German "dream team" behind first COVID-19 vaccine«, Portland State Vanguard, Portland State University]], arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. marca 2021, pridobljeno 27. marca 2021
  6. Zestos, George K.; Cooke, Rachel N. (2020), Challenges for the EU as Germany Approaches Recession (PDF), Levy Economics Institute, str. 22
  7. Tessa Szyszkowitz (2005), »Germany«, v Von Hippel, Karin (ur.), Europe Confronts Terrorism, Palgrave Macmillan, str. 53, ISBN 978-0230524590
  8. John Bryson (2012), »Remarks by Commerce Secretary Bryson, April 5, 2012«, Foreign Policy Bulletin, Cambridge University Press, 22 (3): 137
  9. Brian Feldman (2022), The District 15 Delegation will be making an appearance Thursday on a TV show which reaches over 2 million Turkish Americans as well as viewers in Turkey!, Facebook, pridobljeno 3. novembra 2022
  10. Erdal, Şafak (2009), ABD'de kaç Türk var?, Sabah, pridobljeno 30. novembra 2020
  11. Lucena, Jorge (2022), MEET MURAD ISLAMOV: THE FOUNDER AND CEO OF MAYA BAGEL EXPRESS, Flaunt, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. marca 2022, pridobljeno 26. marca 2022
  12. Aalberse, Suzanne; Backus, Ad; Muysken, Pieter (2019), Heritage Languages: A language Contact Approach, John Benjamins Publishing Company, str. 90, ISBN 978-9027261762
  13. Tocci, Nathalie (2004), EU Accession Dynamics and Conflict Resolution: Catalysing Peace Or Consolidating Partition in Cyprus?, Ashgate Publishing, str. 130, ISBN 9780754643104
  14. van Veen, Rita (2007), 'De koningin heeft oog voor andere culturen', Trouw, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2021, pridobljeno 25. decembra 2020
  15. Baker, Rauf (2021), The Netherlands: The EU's "New Britain"?, Begin–Sadat Center for Strategic Studies, Bar-Ilan University
  16. Hentz, Jean-Gustave; Hasselmann, Michel (2010). Transculturalité, religion, traditions autour de la mort en réanimation. Springer Publishing. doi:10.1007/978-2-287-99072-4_33. ISBN 978-2-287-99072-4.
  17. Gallard, Joseph; Nguyen, Julien (2020), "Il est temps que la France appelle à de véritables sanctions contre le jeu d'Erdogan", Marianne, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2021, pridobljeno 25. novembra 2020
  18. Contrat d'objectifs et de moyens (COM) 2020-2022 de France Médias Monde: Mme Joëlle Garriaud-Maylam, co-rapporteur, Sénat, 2021, pridobljeno 7. maja 2021
  19. »UK immigration analysis needed on Turkish legal migration, say MPs«. The Guardian. 1. avgust 2011. Pridobljeno 1. avgusta 2011.
  20. Federation of Turkish Associations UK (19. junij 2008). »Short history of the Federation of Turkish Associations in UK«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. januarja 2012. Pridobljeno 13. aprila 2011.
  21. Warum die Türken? (PDF), zv. 78, Initiative Minderheiten, 2011, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. januarja 2021, pridobljeno 17. avgusta 2021
  22. Andreas Mölzer. »In Österreich leben geschätzte 500.000 Türken, aber kaum mehr als 10–12.000 Slowenen«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 30. oktobra 2020.
  23. Manço, Altay; Taş, Ertugrul (2019), »Migrations Matrimoniales: Facteurs de Risque en Sante´ Mentale«, The Canadian Journal of Psychiatry, SAGE Publishing, 64 (6): 444, doi:10.1177/0706743718802800, PMC 6591757, PMID 30380909
  24. Operatie Rebel: toen de Belgische heroïnehandel in Turkse handen was, PMagazine, 2021, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. avgusta 2021, pridobljeno 16. avgusta 2021, Volgens diverse bronnen zouden eerst een half miljoen Turken die toen in Belgie verbleven – Belgen van Turkse afkomst en aanverwanten – gescreend zijn.
  25. Lennie, Soraya (2017). »Turkish diaspora in Australia vote in referendum«. TRT World. str. 28. Pridobljeno 14. novembra 2020.
  26. 26,0 26,1 Vahdettin, Levent; Aksoy, Seçil; Öz, Ulaş; Orhan, Kaan (2016), Three-dimensional cephalometric norms of Turkish Cypriots using CBCT images reconstructed from a volumetric rendering program in vivo, Scientific and Technological Research Council of Turkey
  27. 27,0 27,1 27,2 27,3 27,4 Karcı, Durmuş (2018), »The Effects of Language Characters and Identity of Meskhetian Turkish in Kazakhstan«, The Journal of Kesit Academy, 4 (13): 301–303
  28. Sayıner, Arda (2018). »Swedish touch in Turkey«. Daily Sabah. Pridobljeno 6. septembra 2021.
  29. Laczko, Frank; Stacher, Irene; Klekowski von Koppenfels, Amanda (2002), New challenges for Migration Policy in Central and Eastern Europe, Cambridge University Press, str. 187, ISBN 978-90-6704-153-9
  30. Widding, Lars. »Historik«. KSF Prespa Birlik. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2021. Pridobljeno 17. novembra 2020.
  31. Демоскоп Weekly. Всероссийская перепись населения 2010 г. Национальный состав населения Российской Федерации. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. maja 2012. Pridobljeno 30. januarja 2012.
  32. Ryazantsev 2009, str. 172.
  33. Schweizer Nein könnte Europa-Skeptiker stärken, Der Tagesspiegel, 2009, pridobljeno 26. maja 2021
  34. Aytaç, Seyit Ahmet (2018), Shared issues, stronger ties: Canada's envoy to Turkey, Anadolu Agency, pridobljeno 7. februarja 2021
  35. Larsen, Nick Aagaard (2008), Tyrkisk afstand fra Islamisk Trossamfund, Danish Broadcasting Corporation, pridobljeno 1. novembra 2020
  36. Türk kadınının derdi Danimarka'da da aynı, Milliyet, 2015, pridobljeno 7. septembra 2021
  37. Seçkin, Barış (2020), İtalya'daki Türk vatandaşları Kovid-19 nedeniyle kayıp vermedi, Anadolu Agency, pridobljeno 6. septembra 2021
  38. Norwegian-Turkish cooperation, The Royal House of Norway, 2013, pridobljeno 6. septembra 2021
  39. State Statistics Service of Ukraine. »Ukrainian Census (2001):The distribution of the population by nationality and mother tongue«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2008. Pridobljeno 16. januarja 2012.
  40. Asgabat. »Национальный и религиозный состав населения Туркменистана сегодня«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2016. Pridobljeno 27. maja 2016.
  41. Kütük, Zeki (2010), Finlandiya'da Yabancı Düşmanlığı, Sosyal Dışlanma ve Türk Diasporası, Türk Asya Stratejik Araştırmalar Merkezi, pridobljeno 8. novembra 2020
  42. Pawłowska-Salińska, Katarzyna (2013), Nie pytaj Turka o kebab i język arabski, Gazeta Wyborcza, pridobljeno 3. novembra 2020
  43. »How many Turks living in New Zealand?«. Pearl of the Islands Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2010. Pridobljeno 29. oktobra 2008.
  44. Lacey, Jonathan (2007), »Exploring the Transnational Engagements of a Turkic Religio-Cultural Community in Ireland« (PDF), Translocations: The Irish Migration, Race and Social Transformation Review, 1 (2), arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. julija 2011, pridobljeno 6. septembra 2010
  45. »Imigrantes internacionais registrados no Brasil«. www.nepo.unicamp.br. Pridobljeno 20. avgusta 2021.
  46. »Imigrantes internacionais registrados no Brasil«. Pridobljeno 7. julija 2022.
  47. Bir masal ülkesinde yaşam öğretisi., Milliyet, 2009, pridobljeno 6. septembra 2021
  48. Triana, María (2017), Managing Diversity in Organizations: A Global Perspective, Taylor & Francis, str. 168, ISBN 978-1-317-42368-3
  49. Bassem, Wassim (2016). »Iraq's Turkmens call for independent province«. Al-Monitor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2016.
  50. Tastekin, Fehim (2018). »Why Iraqi Turkmens are excluded from the new government«. Al-Monitor. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. septembra 2021. Pridobljeno 12. septembra 2021.
  51. Taef, El-Azhari (2005). »The Turkmen Identity Crisis in the fifteenth-century Middle East: The Turkmen-Turkish Struggle for Supremacy« (PDF). Chronica. 5. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 12. junija 2018. Pridobljeno 9. junija 2018.
  52. Aikman, David (2014), The Mirage of Peace: Understand The Never-Ending Conflict in the Middle East, Baker Publishing Group, ISBN 9781441223555
  53. Rashad, Sarah (2020). »Kouloughlis: Turkey's bridge to intervention in Libya«. Centre d'Etudes Moyen-Orient (CEMO). Pridobljeno 19. avgusta 2021.
  54. Scipione, Alessandro (2019), Libia, la mappa dei combattenti stranieri, Inside Over, pridobljeno 26. septembra 2019
  55. Gamal, Gamal, Did the Turks sweeten Egypt's kitty?, Al-Ahram Weekly, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2019, pridobljeno 1. maja 2018, Today, the number of ethnic Turks in Egypt varies considerably, with estimates ranging from 100,000 to 1,500,000. Most have intermingled in Egyptian society and are almost indistinguishable from non-Turkish Egyptians, even though a considerable number of Egyptians of Turkish origin are bilingual.
  56. Al-Akhbar. »Lebanese Turks Seek Political and Social Recognition«. Al Akhbar (Lebanon). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2018. Pridobljeno 2. marca 2012.
  57. »Suriye Türkmenlerinin sorunlarına ilişkin gündem dışı konuşması«. Grand National Assembly of Turkey. 2018. Pridobljeno 17. decembra 2020. Yaklaşık olarak 200 bin Türkmen'in Lübnan'da yaşadığı tahmin edilmektedir.
  58. Akar 1993, str. 95.
  59. Karpat 2004, str. 12.
  60. Yemen Raporu, Union of NGOs of The Islamic World, 2014, str. 26
  61. Alaca, Mehmet (2019). »'Ürdün'de Kadim Türk Varlığı ve Akraba Topluluklar' raporu tanıtıldı«. Anadolu Agency. Pridobljeno 6. septembra 2021.