Turška ljudstva
Тurška ljudstva | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
![]() | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Države in avtonomna območja, kjer ima jezik iz turške jezikovne skupine uradni status ali je pogovorni jezik večine prebivalcev. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Število pripadnikov | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Regije z večjim številom pripadnikov | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Jeziki | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
turški jeziki | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Religije | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
pretežno islam (večinoma sunitski), tudi pravoslavje, judovstvo, budizem, tengrizem in drugi. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sorodne etnične skupine | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
altajsko območje |
Turška ljudstva so zbirka etno-jezikovnih skupin na območju srednje, vzhodne, severne in Zahodne Azije ter nekaj delov Evrope in Severne Afrike. Govorijo jezikovno sorodne jezike, ki spadajo v turško jezikovno družino. [29] Delijo, v različnem obsegu, določene kulturne značilnosti, skupne prednike in zgodovinsko ozadje. Sčasoma so različne turške skupine prišle v stik z drugimi etničnimi skupinami in jih absorbirale, nekatere turške skupine so tako postale bolj raznolike kot druge. Mnoge zelo različne etnične skupine so skozi zgodovino postale del turških narodov s pomočjo jezikovnega premika, akulturacije, medsebojnih porok in posvojitev in verske spreobrnitve. V svojih genetskih sestavah se torej večina turških skupin bistveno razlikuje ena od druge glede izvora. Kljub temu mnoge delijo v različnih stopnjah nelingvistične značilnosti, vključno z nekaterimi kulturnimi lastnostmi, nekaterimi predniki iz skupnega genskega sklada in zgodovinskimi izkušnjami. Med najpomembnejše sodobne turško govoreče etnične skupine spadajo Turki, Azerbajdžanci, Uzbeki, Kazahi, Turkmeni in Kirgizi.
Etimološke spoznanja[uredi | uredi kodo]
Prva znana omemba oznake ali imena Turk (Staroturško: 𐱅𐰇𐰼𐰰 Türük[30][31][32] ali 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰜𐰇𐰛 Kök Türük[30][31] Kitajščina|突厥, Stara Tibetanščina: duruggu/durgu (pomeni "izvor"),[33][34] Pinjin: Tūjué, Srednji kitajski jezik (Guangyun): tʰuot-küot uporabljeni za turško skupino in se je v 6. stoletju nanašal na Staroturke (“Göktürks”). Pismo Išbara Kagana kitajskemu cesarju Wenu iz dinastije Sui leta 585 ga opisuje kot "Velikega turškega kana."[35] Orhonski napisi iz leta 735 AD uporabljajo ime Turk ali Turuk.
Prav tako lahko najdemo v ohranjenih virih omembo podobnih poimenovanj tudi že prej bolj na zahodu. V prvem stoletju naše ere je rimski kartograf Pomponij Mela, ki omenja “Turcae” v gozdovih severno od Azovskega morja, Plinij starejši pa uvršča “Tyrcae” med ljudstva, ki živijo na istem območju. [36][37] Vendar pa nimamo drugih podatkov, tako da je težko povezovati ta antična ljudstva z modernimi Turki. Po drugi strani pa je splošno sprejeto, da poimenovanje "Türk" zagotovo izhaja iz prevzete oznake iz staroturščine[38] 𐱅𐰇𐰼𐰰 Türük/Törük,[39][40] ki pomeni "ustvarjen", "rojen",[41] ali "močan",[42] iz staroturške besednega korena *türi-/töri- ("plemenske korenine, (mitično) predniki; oblikovati, biti rojen, biti ustvarjen, izhajati, izvirati iz") in z dodatkom staroturške končnice 𐰰 (-ik), morda iz staroturščine *türi-k ("nasledstvo, predniki"),[39] iz staroturškega besednega korena *töŕ ("ustanovitev, korenina; izvor, predniki"),[43]
V srednjem veku so v zahodnih civilizacijah različna Turška ljudstva v Evroazijski stepi skupno poimenovali pod identiteto "Skiti".[44] Med letom 400 AD in 16. stoletjem so bizantinski viri uporabljali ime Σκύθαι (Skuthai), ki se je nanašalo na dvanajst različnih Turških ljudstev.[44]
Etnično turški narodi[uredi | uredi kodo]
Turške etnične skupine so številne; njihova zgodovina in usoda je (bila) različna; nekatere so se s časom asimilirale z okolico, druge so se razvile v državotvorne narode s svojim jezikom ali dialiktom, in imele pomemben neizbrisen zgodovinski vpliv v Evroazijskem prostoru, druge so “potonile” in se v 21. stoletju borijo za narodnostno preživetje. V nadaljevanju so vse skupine in narodi našteti v dveh skupinah:
Sodobni turški narodi in narodnostne manjšine:
Zgodovinski turški narodi in narodnostne manjšine::
Izvor Hunov ni znan, vendar so morda tudi imeli turške prednike.
Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Brigitte Moser, Michael Wilhelm Weithmann, Landeskunde Türkei: Geschichte, Gesellschaft und Kultur, Buske Publishing, 2008, p. 173
- ↑ Deutsches Orient-Institut, Orient, Vol. 41, Alfred Röper Publushing, 2000, p. 611
- ↑ "Turkey". The World Factbook. Pridobljeno dne 21 december 2014. "Prebivalci: 81,619,392 (julij 2014 ocena)" "Narodnostne skupnosti: Turki 70–75%, Kurdi 18%, druge manjšine 7–12% (2008 ocena)" 70% od 81.6m = 57.1m, 75% od 81.6m = 61.2m
- ↑ ...
- ↑ "Uzbekistan". The World Factbook. Pridobljeno dne 21 december 2014. "Prebivalci: 28,929,716 (julij 2014 ocena)" "Narodnostne skupnosti: Uzbeki 80%, Rusi 5.5%, Tadžiki 5%, Kazahi 3%, Karakalpaki 2.5%, Tatari 1.5%, drugi 2.5% (1996 ocena)" Vzamemo, da spadajo v turško skupino Uzbeki, Kazahi, Karakalpaki in Tatari, 80% + 3% + 2.5% + 1.5% = 87%. 87% od 28.9m = 25.2m
- ↑ ...
- ↑ Ocene o številu iranskih Azerov, ki so bile podane v različnih virih, se lahko precej razlikujejo - od 15 do 35 milijonov. [1], Looklex Encyclopaedia, Iranian.com, «Ethnologue» Report for Azerbaijani Language, UNPO information on Southern Azerbaijan, Jamestown Foundation, The World Factbook: Ethnic groups by country (CIA)
- ↑ ...
- ↑ ...
- ↑ ...
- ↑ "Численность населения Республики Казахстан по отдельным этносам на начало 2016 года". Комитет по статистике Министерства национальной экономики Республики Казахстан. Pridobljeno dne 2016-09-14.
- ↑ VPN-2010
- ↑ Gumilev, Lev Nikolaević Starodavni Turki
- ↑ "China". The World Factbook. Pridobljeno dne 13 maj 2014.
- ↑ "Azerbaijan". The World Factbook. Pridobljeno dne 30 julij 2016. "Prebivalstvo: 9,780,780 (julij 2015 ocena)"
- ↑ "Turkmenistan". The World Factbook. Pridobljeno dne 13 maj 2014.
- ↑ "Kirgizstan". The World Factbook. Pridobljeno dne 13 maj 2014.
- ↑ "Afghanistan". The World Factbook. Pridobljeno dne 13 maj 2014.
- ↑ David L. Phillips. Chapter 11. A War Within a War, page 112. // Losing Iraq: Inside the Postwar Reconstruction Fiasco Reprinted edition. Hardcover first published in 2005 by Westview Press. New York: Basic Books, 2014, 304 pages. ISBN 9780786736201 Predloga:Oq
- ↑ "Tajikistan". The World Factbook. Pridobljeno dne 13 maj 2014.
- ↑ "Obama, recognize us". St. Louis American. Pridobljeno dne 18 marec 2015.
- ↑ Nahost-Informationsdienst (ISSN 0949-1856): Presseausschnitte zu Politik, Wirtschaft und Gesellschaft in Nordafrika und dem Nahen und Mittleren Osten. Autors: Deutsches Orient–Institut; Deutsches Übersee–Institut. Hamburg: Deutsches Orient–Institut, 1996, seite 33.Predloga:Pull quote
- ↑ "Popis prebivalstva v Ukrajini leta 2001 – Splošni rezultati popisa – Nacionalna sestava prebivalstva". State Statistics Committee of Ukraine. 2003. Pridobljeno dne 2 September 2017.
- ↑ TRNC SPO, Economic and Social Indicators 2014, pages=2–3
- ↑ Al-Akhbar. "Lebanese Turks Seek Political and Social Recognition". Pridobljeno dne 2 March 2012.
- ↑ "Tension adds to existing wounds in Lebanon". Today's Zaman. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 January 2012. Pridobljeno dne 6 April 2011.
- ↑ Ahmed, Yusra (2015), Syrian Turkmen refugees face double suffering in Lebanon, Zaman Al Wasl, pridobljeno dne 11 October 2016
- ↑ Syrian Observer (2015). "Syria's Turkmen Refugees Face Cruel Reality in Lebanon". Pridobljeno dne 10 oktober 2016.
- ↑ [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/609972 / Turški narodi, Turki, Encyclopædia Britannica, Spletna akademska izdaja, 2010
- ↑ 30,0 30,1 Kulteginski spominski kompleks, TÜRIK BITIG Khöshöö Tsaidam Monuments
- ↑ 31,0 31,1 Bilge Kaganski spominski kompleks, TÜRIK BITIG Khöshöö Tsaidam Monuments
- ↑ Tonyukukški spominski kompleks, TÜRIK BITIG Bain Tsokto Monument
- ↑ Tarihte Türk devletleri, Volume 1. Ankara Üniversitesi Basımevi, 1987. p. 1.
- ↑ Moše Weinfeld. Social Justice in Ancient Israel and in the Ancient Near East. 1995. p. 66: "For the concept of durgu | duruggu and its connection to piY (in its meaning "origin"), see H. Tadmor, (above n. 25), p. 28"
- ↑ "新亞研究所 – 典籍資料庫". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 februar 2014. Pridobljeno dne 18 marec 2015.
- ↑ Plinij, Natural History – Harvard University Press, vol. II (Libri III-VII); reprinted 1961, p. 351
- ↑ Opis sveta po Pomponiju Mela, Pomponij Mela, University of Michigan Press, 1998, p. 67
- ↑ (Bŭlgarska akademii︠a︡ na naukite. Otdelenie za ezikoznanie/ izkustvoznanie/ literatura, Linguistique balkanique, Vol. 27–28, 1984, p. 17
- ↑ 39,0 39,1 “Türk” v Turškem etimološkem slovarju, Sevan Nişanyan.
- ↑ Murat Ocak, The Turks: Early ages, Yeni Türkiye, 2002
- ↑ Faruk Suümer, Oghuzes (Turkmens): History, Tribal organization, Sagas, Turkish World Research Foundation, 1992, p. 16)
- ↑ American Heritage Dictionary (2000). "The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition – "Turk"". bartleby.com. Retrieved 2006-12-07.
- ↑ “türe-” v Turškem etimološkem slovarju, Sevan Nişanyan.
- ↑ 44,0 44,1 G. Moravcsik, Byzantinoturcica II, p. 236–39