Turška ljudstva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Тurška ljudstva
Map-TurkicLanguages.png
Države in avtonomna območja, kjer ima jezik iz turške jezikovne skupine uradni status ali je pogovorni jezik večine prebivalcev.
Skupno število pripadnikov
Približno 140–160 milijonov[1][2]
Regije z večjim številom pripadnikov
 Turčija57.500.000–61.500.000[3][4]
 Uzbekistan25.200.000[5][4]
 Iranod 15 do 35 milijonov (Azerov v Iranu)[6]
[4]

[4]

[4]
 Kazahstan15 mio[7]
 Rusija12,3 mio[8][9]
 Kitajska11,6 mio [10]
 Azerbajdžan10 mio[11]
 Turkmenistan5 mio[12]
 Nemčija5 mio
 Kirgizistan5 mio[13]
 Afganistan3,5 mio[14]
Kavkaz (brez Azerbajdžanа)2 mio
Evropska Unija2 mio (brez Velike Britanije, Nemčije in Francije)
 Irakod 600 tisoč[15] do 3 milijonov (Turkmenci)
 Tadžikistan1,2 mio [16]
 ZDA1 mio [17]
 Sirija800.000–1.000.000+[18]
 Bolgarija600 tisoč
 Francija600 tisoč
 Ukrajina398 tisoč[19]
 Severni Ciper313 tisoč [20]
 Libanon200.000 [21][22][23][24]
 Moldavija147.500 (Gagauzi)
 Mongolija100 tisoč
 Avstralija60 tisoč
 Velika Britanija50 tisoč
 Kanada20 tisoč
Ostale države po svetu1,4 miljona
Jeziki
turški jeziki
Religija
pretežno islam (večinoma sunitski), tudi pravoslavje, judovstvo, budizem, tengrizem in drugi.
Sorodne etnične skupine
altajsko območje

Turška ljudstva so zbirka etno-jezikovnih skupin na območju srednje, vzhodne, severne in Zahodne Azije ter nekaj delov Evrope in Severne Afrike. Govorijo jezikovno sorodne jezike, ki spadajo v turško jezikovno družino.[25] Delijo, v različnem obsegu, določene kulturne značilnosti, skupne prednike in zgodovinsko ozadje. Sčasoma so različne turške skupine prišle v stik z drugimi etničnimi skupinami in jih absorbirale, nekatere turške skupine so tako postale bolj raznolike kot druge. Mnoge zelo različne etnične skupine so skozi zgodovino postale del turških narodov s pomočjo jezikovnega premika, akulturacije, medsebojnih porok in posvojitev in verske spreobrnitve. V svojih genetskih sestavah se torej večina turških skupin bistveno razlikuje ena od druge glede izvora. Kljub temu mnoge delijo v različnih stopnjah nelingvistične značilnosti, vključno z nekaterimi kulturnimi lastnostmi, nekaterimi predniki iz skupnega genskega sklada in zgodovinskimi izkušnjami. Med najpomembnejše sodobne turško govoreče etnične skupine spadajo Turki, Azerbajdžanci, Uzbeki, Kazahi, Turkmenci in Kirgizi.

Etimološke spoznanja[uredi | uredi kodo]

Karta iz Kašgarskega Diwana, ki prikazuje porazdeljenost turških plemen.

Prva znana omemba oznake ali imena Turk (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰 Türük[26][27][28] ali 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰜𐰇𐰛 Kök Türük[26][27] kitajščina|突厥, Stara Tibetanščina: duruggu/durgu (pomeni "izvor"),[29][30] pinjin Tūjué, srednji kitajski jezik (Guangjun): tʰuot-küot uporabljeni za turško skupino in se je v 6. stoletju nanašal na Staroturke (Göktürks). Pismo Išbara Kagana kitajskemu cesarju Wenu iz dinastije Sui leta 585 ga opisuje kot Velikega turškega kana.[31] Orhonski napisi iz leta 735 AD uporabljajo ime Turk ali Turuk.

Prav tako lahko najdemo v ohranjenih virih omembo podobnih poimenovanj tudi že prej bolj na zahodu. V 1. stoletju n. št. je rimski kartograf Pomponij Mela, ki omenja Turcae v gozdovih severno od Azovskega morja, Plinij Starejši pa uvršča Tyrcae med ljudstva, ki živijo na istem območju.[32][33] Vendar pa nimamo drugih podatkov, tako da je težko povezovati ta antična ljudstva z modernimi Turki. Po drugi strani pa je splošno sprejeto, da poimenovanje Türk zagotovo izhaja iz prevzete oznake iz staroturščine[34] 𐱅𐰇𐰼𐰰 Türük/Törük,[35][36] ki pomeni 'ustvarjen', 'rojen',[37] ali 'močan',[38] iz staroturške besednega korena *türi-/töri- (plemenske korenine, (mitično) predniki; oblikovati, biti rojen, biti ustvarjen, izhajati, izvirati iz) in z dodatkom staroturške končnice 𐰰 (-ik), morda iz staroturščine *türi-k (nasledstvo, predniki),[35] iz staroturškega besednega korena *töŕ (ustanovitev, korenina; izvor, predniki),[39]

V srednjem veku so v zahodnih civilizacijah različna turška ljudstva v Evroazijski stepi skupno poimenovali pod identiteto Skiti.[40] Med letom 400 n. št. in 16. stoletjem so bizantinski viri uporabljali ime Σκύθαι (Skuthai), ki se je nanašalo na dvanajst različnih turških ljudstev.[40]

Etnično turški narodi[uredi | uredi kodo]

Turške etnične skupine so številne; njihova zgodovina in usoda je (bila) različna; nekatere so se s časom asimilirale z okolico, druge so se razvile v državotvorne narode s svojim jezikom ali narečjem in imele pomemben neizbrisen zgodovinski vpliv v Evroazijskem prostoru, druge so potonile in se v 21. stoletju borijo za narodnostno preživetje. V nadaljevanju so vse skupine in narodi našteti v dveh skupinah:

Sodobni turški narodi in narodnostne manjšine:

Zgodovinski turški narodi in narodnostne manjšine::

Izvor Hunov ni znan, vendar so morda tudi imeli turške prednike.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Brigitte Moser, Michael Wilhelm Weithmann, Landeskunde Türkei: Geschichte, Gesellschaft und Kultur, Buske Publishing, 2008, p. 173
  2. Deutsches Orient-Institut, Orient, Vol. 41, Alfred Röper Publushing, 2000, p. 611
  3. "Turkey". The World Factbook. Pridobljeno dne 21. december 2014. "Prebivalci: 81.619.392 (julij 2014 ocena)" "Narodnostne skupnosti: Turki 70–75 %, Kurdi 18 %, druge manjšine 7–12 % (2008 ocena)" 70 % od 81,6 m = 57,1 m, 75 % od 81,6 m = 61,2 m
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 ...
  5. "Uzbekistan". The World Factbook. Pridobljeno dne 21. december 2014. "Prebivalci: 28.929.716 (julij 2014 ocena)" "Narodnostne skupnosti: Uzbeki 80 %, Rusi 5,5 %, Tadžiki 5 %, Kazahi 3 %, Karakalpaki 2,5 %, Tatari 1,5 %, drugi 2,5 % (1996 ocena)" Vzamemo, da spadajo v turško skupino Uzbeki, Kazahi, Karakalpaki in Tatari, 80 % + 3 % + 2,5 % + 1,5 % = 87 %. 87 % od 28,9 m = 25,2 m
  6. Ocene o številu iranskih Azerov, ki so bile podane v različnih virih, se lahko precej razlikujejo - od 15 do 35 milijonov. [1], Looklex Encyclopaedia, Iranian.com, «Ethnologue» Report for Azerbaijani Language, UNPO information on Southern Azerbaijan, Jamestown Foundation, The World Factbook: Ethnic groups by country (CIA)
  7. "Численность населения Республики Казахстан по отдельным этносам на начало 2016 года". Комитет по статистике Министерства национальной экономики Республики Казахстан. Pridobljeno dne 2016-09-14.
  8. VPN-2010
  9. Gumilev, Lev Nikolaević Starodavni Turki
  10. "China". The World Factbook. Pridobljeno dne 13. maj 2014.
  11. "Azerbaijan". The World Factbook. Pridobljeno dne 30. julij 2016. "Prebivalstvo: 9.780.780 (julij 2015 ocena)"
  12. "Turkmenistan". The World Factbook. Pridobljeno dne 13. maj 2014.
  13. "Kirgizstan". The World Factbook. Pridobljeno dne 13. maj 2014.
  14. "Afghanistan". The World Factbook. Pridobljeno dne 13. maj 2014.
  15. David L. Phillips. Chapter 11. A War Within a War, page 112. // Losing Iraq: Inside the Postwar Reconstruction Fiasco Reprinted edition. Hardcover first published in 2005 by Westview Press. New York: Basic Books, 2014, 304 pages. ISBN 9780786736201 [[#ref_{{{1}}}|^]] Behind the Arabs and the Kurds, Turkmen are the third-largest ethnic group in Iraq. The ITF claim Turkmen represent 12 percent of Iraq's population. In response, the Kurds point to the 1997 census which showed that there were only 600.000 Turkmen.}}
  16. "Tajikistan". The World Factbook. Pridobljeno dne 13. maj 2014.
  17. "Obama, recognize us". St. Louis American. Pridobljeno dne 18. marec 2015.
  18. Nahost-Informationsdienst (ISSN 0949-1856): Presseausschnitte zu Politik, Wirtschaft und Gesellschaft in Nordafrika und dem Nahen und Mittleren Osten. Autors: Deutsches Orient–Institut; Deutsches Übersee–Institut. Hamburg: Deutsches Orient–Institut, 1996, seite 33.Predloga:Pull quote
  19. "Popis prebivalstva v Ukrajini leta 2001 – Splošni rezultati popisa – Nacionalna sestava prebivalstva". State Statistics Committee of Ukraine. 2003. Pridobljeno dne 2. September 2017.
  20. TRNC SPO, Economic and Social Indicators 2014, pages=2–3
  21. Al-Akhbar. "Lebanese Turks Seek Political and Social Recognition". Pridobljeno dne 2. marec 2012.
  22. "Tension adds to existing wounds in Lebanon". Today's Zaman. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. januar 2012. Pridobljeno dne 6. april 2011.
  23. Ahmed, Yusra (2015), Syrian Turkmen refugees face double suffering in Lebanon, Zaman Al Wasl, pridobljeno dne 11. oktober 2016
  24. Syrian Observer (2015). "Syria's Turkmen Refugees Face Cruel Reality in Lebanon". Pridobljeno dne 10. oktober 2016.
  25. [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/609972 / Turški narodi, Turki, Encyclopædia Britannica, Spletna akademska izdaja, 2010
  26. 26,0 26,1 Kulteginski spominski kompleks, TÜRIK BITIG Khöshöö Tsaidam Monuments
  27. 27,0 27,1 Bilge Kaganski spominski kompleks, TÜRIK BITIG Khöshöö Tsaidam Monuments
  28. Tonyukukški spominski kompleks, TÜRIK BITIG Bain Tsokto Monument
  29. Tarihte Türk devletleri, Volume 1. Ankara Üniversitesi Basımevi, 1987. p. 1.
  30. Moše Weinfeld. Social Justice in Ancient Israel and in the Ancient Near East. 1995. p. 66: "For the concept of durgu | duruggu and its connection to piY (in its meaning "origin"), see H. Tadmor, (above n. 25), p. 28"
  31. "新亞研究所 – 典籍資料庫". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. februar 2014. Pridobljeno dne 18. marec 2015.
  32. Plinij, Natural History – Harvard University Press, vol. II (Libri III-VII); reprinted 1961, p. 351
  33. Opis sveta po Pomponiju Mela, Pomponij Mela, University of Michigan Press, 1998, p. 67
  34. (Bŭlgarska akademii︠a︡ na naukite. Otdelenie za ezikoznanie/ izkustvoznanie/ literatura, Linguistique balkanique, Vol. 27–28, 1984, p. 17
  35. 35,0 35,1 “Türk” v Turškem etimološkem slovarju, Sevan Nişanyan.
  36. Murat Ocak, The Turks: Early ages, Yeni Türkiye, 2002
  37. Faruk Suümer, Oghuzes (Turkmens): History, Tribal organization, Sagas, Turkish World Research Foundation, 1992, p. 16)
  38. American Heritage Dictionary (2000). "The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition – "Turk"". bartleby.com. Retrieved 2006-12-07.
  39. “türe-” v Turškem etimološkem slovarju, Sevan Nişanyan.
  40. 40,0 40,1 G. Moravcsik, Byzantinoturcica II, p. 236–39