Sirija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Al Džumhurijah al Arabijah as Surijah
الجمهوريّة العربيّة السّوريّة
Zastava Sirije Grb Sirije
Nacionalno geslo: -
Syria in its region (claimed).svg
Uradni jezik arabščina
Glavno mesto Damask
Predsednik Bašar Asad
Površina
 - Skupno
 - % voda
86. na svetu
185,180 km²
0,06 %
Prebivalstvo
 - Skupno (2002)
 - Gostota
55. na svetu
17.585.540
93/km²
Neodvisnost
 - Razglašena
 - Priznana
1. januar 1944
17. april 1946
Valuta sirski funt
Časovni pas UTC+2
Državna himna Homat el Dijar
Vrhnja internetna domena .SY
Nacionalna klicna koda 963

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Na zahodu meji na Sredozemsko morje, na Libanon in na Izrael, na jugu na Jordanijo, na vzhodu na Irak, ter na severu na Turčijo. Golanska planota na jugozahodu je trenutno pod izraelsko zasedbo. Damask še dandanes zahteva vrnitev province Hatay, ki je bila leta 1939 dodeljena Turčiji.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Ime Sirija izvira iz časov antične Grčije, ko so s tem imenom poimenovali Aramovo deželo ob vzhodni obali Sredozemskega morja. To zgodovinsko Sirijo sta na jugu omejevala Egipt in Arabija, na severu Kilikija, proti vzhodu je prehajala v Mezopotamijo, njene severovzhodne meje pa niso bile trdno določene in kot navaja Plinij starejši, so Siriji v smeri od zahoda proti vzhodu sledili Commagene, Sophene in Adiabene (nekdaj Asirija). V času Rimskega imperija je bilo ozemlje zgodovinske Sirije razdeljeno na več provinc: Judeja (po letu 135 Palestina) na skrajnem jugozahodu, Fenicija (današnji Libanon z območjem Damaska), Votla Sirija južno od reke Elevteris (danes Al Nahr al Kabir) in Mezopotamija.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Zgodovina Sirije

Ozemlje Sirije je bilo zibelka nekaterih najstarejših civilizacij, in v različnih zgodovinskih obdobjih del hetitskega, asirskega, babilonskega, izraelskega, egiptovskega, perzijskega, grškega in feničanskega, preden je postalo del rimskega imperija.

Sirija, zibelka krščanstva, je postala ob širjenju islama na Bližnji vzhod eno od središč nove religije. Leta 635 je z zavzetjem Damaska Sirija prešla pod arabski vpliv, ki se je kljub vmesnim vdorom Seldžukov in križarjev obdržal do leta 1516, ko je postala del Otomanskega cesarstva.

Ob razpadu Otomanskega cesarstva po prvi svetovni vojni je Društvo narodov upravljanje ozemlja Sirije poverilo Franciji – Francija se je že od 18. stoletja dalje razglasila za zaščitnika tega območja.[1] Po osvoboditvi izpod oblasti Vichyjske Francije je država leta 1944 razglasila neodvisnost, čeprav so tuje sile ostale v državi do leta 1946. Sirija je bila ustanovna članica Organizacije združenih narodov. Leta 1958 se je za tri leta združila z Egiptom v Združeno arabsko republiko.

Leta 1967 je Sirija v arabsko-izraelski vojni izgubila Golansko planoto, ki jo je zasedel Izrael. Od leta 1976 so sirske enote nastanjene v Libanonu z namenom vzdrževanja miru. V zadnjih letih je bilo več pogajanj med Sirijo in Izraelom o vrnitvi Golanske planote.

ZDA in nekatere druge zahodne sile Sirijo že dlje časa obtožujejo podpiranja terorizma. Sirija je leta 2004 postala cilj omejenih ameriških sankcij, ki so jih zasnovali predstavniki obeh strani kongresa, predsednik George W. Bush pa s podpisom potrdil kot zakon.

2. septembra 2004 je Varnostni svet sprejel resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1559, ki sta jo skupaj zasnovali Francija in ZDA. V duhu sporazuma iz Taifa resolucija zahteva »umik vseh ostankov tujih sil iz Libanona« in »poudarja močno podporo OZN teritorialni integriteti, suverenosti in politični neodvisnosti Libanona«, s čimer implicira na sirijsko vmešavanje v libanonske notranje zadeve in navzočnost sirskih vojaških sil v tej državi. Po še ne povsem pojasnjenem atentatu na nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja je Sirija kmalu popustila pod silovitim mednarodnim pritiskom in do 26. aprila 2005 svojo vojsko umaknila iz Libanona.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Večina Sircev je semitskega porekla. Približno 89 % prebivalstva predstavljajo Arabci (80 % Siro-Arabci, 9 % Aramejci/Sirci), 9 % je Kurdov, med preostalima 2 % je največ Armencev in Turkomanov. V Damasku, Alepu in Qamishlu živijo predstavniki maloštevilne judovske skupnosti.

90 % prebivalstva pripada islamu, od tega je 74 % sunitov, preostalih 16 % so alaviti, druzi in ostale muslimanske sekte. Večina preostalih 10 % prebivlastva pripada različnim vejam krščanstva.

Uradni in tudi najštevilčnejši jezik države je arabščina. Večina Kurdov na severovzhodu države govori kurdščino, med ostale materne jezike v državi sodijo še armenščina, aramejščina (sirščina), cirkaščina in narečja turških jezikov.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Sirske province

Sirija je upravno razdeljena na 14 provinc (arabsko muhafazatov):

  1. Damask
  2. Rif Dimashq
  3. Al Qunaytirah
  4. Dar`a
  5. As Suwayda
  6. Homs
  7. Tartus
  8. Latakija
  9. Hama
  10. Aleppo
  11. Idlib
  12. Ar Raqqah
  13. Deir ez Zour
  14. Al Hasakah

Geografija Sirije[uredi | uredi kodo]

Glejte glavni članek Geografija Sirije

Demografija Sirije[uredi | uredi kodo]

Glejte glavni članek Demografija Sirije

Gospodarstvo Sirije[uredi | uredi kodo]

Glejte glavni članek Gospodarstvo Sirije

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]