Turški jeziki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Turški jeziki
Geografska
porazdelitev:
Od jugovzhodne Evrope do zahodne Kitajske in Sibirije
Lingvistična klasifikacija: altajski (sporno)
  • Turški jeziki
Prajezik: Proto-turški
Podrazdelitve:
Ethnologue koda: 17-27
ISO 639-5: trk
Map-TurkicLanguages.png
Države, v katerih ima eden izmed turških jezikov uradni status ali ga govori večina prebivalstva

Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji. Največ govorcev ima turščina (okoli 70 milijonov). Skupno je turških jezikov okoli 40, vseh govorcev turških jezikov pa je okoli 180 milijonov. Upoštevajoč tiste, ki jim je turščina drugi sporazumevalni jezik, je vseh govorcev preko 200 milijonov. Del primerjalnih jezikoslovcev predpostavlja širšo skupino altajskih jezikov, v katero uvrščajo poleg turških jezikov še skupini mongolskih in tunguških jezikov. O sorodnosti altajske skupine s korejščino in japonščino je več dvomov, saj njune značilnosti prej kažejo na ločen izvor.

Pradomovina vseh turških ljudstev, in morda tudi ostalih "altajskih" ljudstev, naj bi bilo območje Altaja v zahodni Mongoliji. Med 6. in 11. stoletjem so turška ljudstva prodirala na zahod in sever, takrat se je pričel ločeni razvoj jezikov. Prvi pisni dokument stare turščine segajo v 8. stoletje. To so kamniti spomeniki, v katere so klesali turško runsko pisavo.

Turški jeziki imajo številne skupne lastnosti: ne poznajo sklanjatev niti slovničnega spola, upoštevajo sozvočnost samoglasnikov (imenovano tudi vokalna harmonija) in so aglutinirajoči. Stopnja medsebojne razumljivosti je visoka med jeziki oguške skupine (jugozahodni turški jeziki): turščino, azerbajdžanščino, turkmenščino, jezikom evropskih Gagauzov ter krimsko-tatarskim jezikom, ki ga sicer uvrščajo v severozahodno skupino turških jezikov, a je Krim daljši čas bil pod oblastjo oziroma vplivom Turkov.

Primerjava sopomenk[uredi | uredi kodo]

V spodnji tabeli so navedene besede, ki imajo v naštetih jezikih enak ali soroden pomen in pričajo o skupnem izvoru.


pomen staroturško turško azerbajdžansko turkmensko tatarsko baškirsko kazaško kirgiško uzbeško ujgursko jakutsko čuvaško
osebe prednik/oče Ata Ata Ata Ata Atta Ata(y) Ata Ata Ota Ata Ata Ate
mati Ana Ana/Anne Ana Ene Ana Inä(y)/Asay Ana Ene Ona Ana Anne
sin O'gul Oğul/Oğlan Oğul Oğul Ul, uğıl Ul Ul Uul O'g'il Oghul Uol Yvăl, Ul
človek Er(kek) Er(kek) Ər Erkek İr İr(käk) Er(kek) Erkek Erkak Er Er Ar/Arşçin
dekle Kyz Kız Qız Gyz Qız Qıð Qız Kız Qiz Qiz Ky:s Hĕr
oseba Kişi Kişi/Şahıs Kişi/Şəxs Kişi Keshe Keşe Kisi Kishi Kishi Kishi Kihi Şçin
nevesta Kelin Gelin Gəlin Gelin Kilen Kilen Kelin Kelin Kelin Kelin Kylyn Kin
tašča Kaynana Qaynana Gayın ene Qayın ana Qäynä Qayın ene Kaynene Qayın ona Qeyinana Hun'ama
deli telesa srce Yürek Yürek Ürək Ýürek Yöräk Yöräk Jürek Jürök Yurak Yürek Süreq Čĕre
kri Qan Kan Qan Ga:n Qan Qan Qan Kan Qon Qan Qa:n Jun
glava Baš Baş Baş Baş Baş Baş Bas Bash Bosh Baş Bas Puś
lasje Qıl Kıl Qıl Qyl Qıl Qıl Qıl Kıl Qil Qil Kıl
oko Köz Göz Göz Göz Küz Küð Köz Köz Ko'z Köz Kos Kuś
obrvi Kirpik Kirpik Kiprik Kirpik Kerfek Kerpek Kirpik Kirpik Kiprik Kirpik Kirbi: Hărpăk
uho Qulqaq Kulak Qulaq Gulak Qolaq Qolaq Qulaq Kulak Quloq Qulaq Gulka:k Hălha
nos Burun Burun Burun Burun Borın Moron Murın Murun Burun Burun Murun
roka Qol Kol Qol Gol Qul Qul Qol Kol Qo'l Qol,Bilek Qol Hul/Hol
dlan El(ig) El Əl El Alaqan Alakan Ilik Ili: Ală
prst Barmak Parmak Barmaq Barmak Barmaq Barmaq Barmaq Barmak Barmoq Barmaq Pürne/Porn'a
noht Tyrnaq Tırnak Dırnaq Dyrnaq Tırnaq Tırnaq Tırnaq Tyrmak Tirnoq Tirnaq Tynyraq Čĕrne
koleno Tiz Diz Diz Dy:z Tez Teð, tubıq Tize Tize Tizza Tiz Tüsäχ Čĕrpuśśi
bedro Baltyr Baldır Baldır Baldyr Baltır Baltır Baltır Baltyr Boldir Baldir Ballyr Pıl
noga Adaq Ayak Ayaq Aýak Ayaq Ayaq Ayaq Ayak Oyoq Ayaq Ataq Ura
trebuh Qaryn Karın Qarın Garyn Qarın Qarın Qarın Karyn Qorin Qerin Qaryn Hyrăm
živali konj At At At At At At At At Ot At At Ut
govedo Siyir, İnek Sığır, İnek İnək, Sığır Sygyr Sıyır Hıyır Sïır Sıyır Sigir Siyir Inax Vıleh
pes Yt İt İt It Et Et Ït It It It Yt Jytă
riba Balyq Balık Balıq Balyk Balıq Balıq Balıq Balık Baliq Beliq Balyk Pulă
Bit Bit Bit Bit Bet Bet Bït Bit Bit Pit Byt Pyjtă/Put'ă
drugi samostalniki hiša Uy Ev Ev Öý Öy Öy Üy Üy Uy Öy Av*
šotor Otag Otağ Otaq Otag O'toq Otaq Otu:
pot Yol Yol Yol Yo:l Yul Yul Jol Jol Yo'l Yol Suol Śul
most Köprüq Köprü Körpü Köpri Küper Küper Köpir Köpürö Ko'prik Kövrük Kürpe Kĕper
puščica Oq Ok Ox Ok Uq Uq Oq Ok O'q Oq Uhă
ogenj Ot Od Od Ot Ut Ut Ot Ot O't Ot Uot Vut/Vot
pepel Kül Kül Kül Kül Köl Köl Kül Kül Kul Kül Kül Kĕl
voda Suv Su Su Suw Su Hıw Su Suu Suv Su Ui Šyv/Šu
čoln, ladja Kemi Gemi Gəmi Gämi Köymä Kämä Keme Keme Kema Keme Kimĕ
jezero Köl Göl Göl Köl Kül Kül Köl Köl Ko'l Köl Küöl Külĕ
sonce/dan Küneš Gün(eş) Gün(əş) Gün Kön Kön Kün Kün Kun Kün Kün Kun
oblak Bulut Bulut Bulud Bulut Bolıt Bolot Bult Bulut Bulut Bulut Bylyt Pĕlĕt
zvezda Yulduz Yıldız Ulduz Ýyldyz Yoldız Yondoð Juldız Jıldız Yulduz Yultuz Sulus Śăltăr
zemlja Topraq Toprak Torpaq Toprak Tufraq Tupraq Topıraq Topurak Tuproq Tupraq Toburaχ Tăpra
vrh Töpü Tepe Təpə Depe Tübä Tübä Töbe Töbö Tepa Töpe Töbö Tüpĕ
drevo, gozd Yağac Ağaç Ağac Agaç Ağaç Ağas Ağaş Jygach Yog'och Yahach Jyvăś
bog(Tengri) Tengri Tanrı Tanrı Taňry Täñre Täñre Täñiri Teñir Tangri Tengri Tanara Tură/Toră
nebo, modro Kök Gök Göy Gök Kük Kük Kök Kök Ko'k Kök Küöq Kăvak/Koak
pridevniki dolg Uzun Uzun Uzun Uzyn Ozın Oðon Uzın Uzun Uzun Uzun Uhun Vărăm
nov Yany Yeni Yeni Yany Yaña Yañı Jaña Jañı Yangi Yengi Sana Śĕnĕ
debel Semiz Semiz Semiz Simez Himeð Semiz Semiz Semiz Semiz Emis Samăr
poln Tolu Dolu Dolu Do:ly Tulı Tulı Tolı Tolo To'la Toluq Toloru Tulli
bel Aq Ak Ak Aq Aq Aq Ak Oq Aq
črn Qara Kara Qara Gara Qara Qara Qara Kara Qora Qara Xara Hura
rdeč Qyzyl Kızıl Qızıl Gyzyl Qızıl Qıðıl Qızıl Kızıl Qizil Qizil Kyhyl Hĕrlĕ
števila 1 Bir Bir Bir Bir Ber Ber Bir Bir Bir Bir Bi:r Pĕrre
2 Eki İki İki Iki İke İke Eki Eki Ikki Ikki Ikki Ikkĕ
4 Tört Dört Dörd Dö:rt Dürt Dürt Tört Tört To'rt Tört Tüört Tăvattă
7 Yeti Yedi Yeddi Yedi Cide Yete Jeti Jeti Yetti Yetti Sette Śiččĕ
10 On On On O:n Un Un On On O'n On Uon Vunnă/Vonnă
100 Yüz Yüz Yüz Yüz Yöz Yöð Jüz Jüz Yuz Yüz Sü:s Śĕr
staroturško turško azerbajdžansko turkmensko tatarsko baškirsko kazaško kirgiško uzbeško ujgursko jakutsko čuvaško