Turščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Turščina
Türkçe
Izgovorjava ˈtyɾct͡ʃɛ
Materni jezik Turčija, Nemčija, Bolgarija, Makedonija, Severni Ciper, Grčija,[1] Azerbajdžan,[2] Kosovo[a], Romunija, Iraq[3]
Število maternih govorcev 62,6 milijonov  (2007)[4]
Jezikovna družina
turški
  • oguški
    • zahodni oguški
      • Turščina
Standardne oblike
osmanščina (zastarelo)
Pisava latinica (turška abeceda)
turška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik Zastava Turčije Turčija
Zastava Turške republike Severni Ciper Severni Ciper (priznan le s strani Turčije)
Zastava Cipra Ciper
Zastava Kosova Kosovo (status je bil priznan nekaj časa v letu 1999)[5]
Priznani manjšinski jezik Zastava Makedonije Makedonija (priznan)
Zastava Romunije Romunija (priznan)
Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Irak Irak [6]
Regulator Turkish Language Association
Jezikovne kode
ISO 639-1 tr
ISO 639-2 tur
ISO 639-3 tur
Linguasphere del 44-AAB-a
Map of Turkish Language.png
     Turščina je uradni jezik.      Turščina je priznan kot manjšinski jezik.
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Túrščina (turško Türkçe) je altajski jezik, ki ga govorijo predvsem v Turčiji in v manjšinah v Bolgariji, Makedoniji, in na Cipru, ter več milijonov emigrantov v Zahodni Evropi.

Turški besedni zaklad[uredi | uredi kodo]

Turški besedni zaklad je precej mešan, poleg izvirno turških je veliko prevzetih besed iz perzijščine in arabščine. Danes se rabita pogosto vzporedno dva izraza za isti pomen, tako v uradnem jeziku, kakor v pogovornem. Večina prevzetih besed iz arabščine in perzijščine je še vedno v rabi, čeprav so se določene novotvorbe prijele in so zdaj v splošni rabi kot

okul 'šola' < okumak 'brati' + fr. école 'šola' namesto arabsko mektep.

V turščini so moderni izrazi prevzeti predvsem iz francoščine in italijanščine.

sigara "cigara" < fr. cigare

sigorta "zavarovanje" < benečansko sicurtà

koleksiyon "kolekcija" < fr. collection

kolej "kolegij, visoka šola" < fr. collège


Celo kakšna beseda slovanskega izvora se najde, kakor npr. "kıral" ali "kral"(kralj).

Turški črkopis[uredi | uredi kodo]

Po razpadu osmanskega carstva se je pod predsednikom Atatürkom prebudila narodna zavest, ki se opira na turške korenine in ne na islamsko-arabsko dediščino. Politični preobrat je privedel leta 1928 tudi do uvedbe latinice.

Turški črkopis zajema 29 črk:

a b c ç d e f g ğ h ı i j k l m n o ö p r s ş t u ü v y z

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, toda Srbija šteje Kosovo še vedno kot del lastnega neodvisnega ozemlja. Kosovo je mednarodno priznalo 106 od 193-tih članic Združenih Narodov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "The Muslim Minority of Greek Thrace". 
  2. ^ Taylor & Francis Group (2003). Eastern Europe, Russia and Central Asia 2004. Routledge. str. 114. ISBN 978-1-85743-187-2. Pridobljeno dne 2008-03-26. 
  3. ^ Encyclopaedia Britannica, Expo 70 Edition Vol 12, p.529
  4. ^ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  5. ^ "Kosova: Turkish Becomes Official Language". 2006-09-25. Pridobljeno dne 2013-01-11. 
  6. ^ "Recognized Minority Languages of Romania". Conventions.coe.int. Pridobljeno dne 2011-11-03.