Turščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Turščina
Türkçe
Izgovorjava ˈtyɾct͡ʃɛ
Materni jezik Turčija (uradni), Severni Ciper (uradni), Ciper (uradni), Bolgarija, Makedonija, Grčija, Iran,[1] Azerbajdžan,[2] Kosovo,[3]Romunija, Irak, Bosna in Hercegovina, Sirija [4]
Št. maternih govorcev
80 milijonov[5][6]  (2007)[7]
turški
  • oguški
    • zahodni oguški
      • Turščina
Standardne oblike
osmanščina (zastarelo)
Pisava latinica (turška abeceda)
turška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Turčije Turčija
Zastava Turške republike Severni Ciper Severni Ciper (priznan le s strani Turčije)
Zastava Cipra Ciper
Zastava Kosova Kosovo (status je bil priznan nekaj časa v letu 1999)[8]
Priznani manjšinski
jezik
Zastava Makedonije Makedonija (priznan)
Zastava Romunije Romunija (priznan)
Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Irak Irak [9]
Regulator Türk Dil Kurumu
Jezikovne kode
ISO 639-1 tr
ISO 639-2 tur
ISO 639-3 tur
Glottolog nucl1301[10]
Linguasphere del 44-AAB-a
{{{mapalt}}}
  Turščina je uradni jezik.
  Turščina je priznan kot manjšinski jezik.
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Túrščina (turško Türkçe) je altajski jezik iz podskupine turških jezikov. Govorijo ga predvsem v Turčiji in manjšine v Bolgariji, Makedoniji, in na Cipru, je pa tudi jezik več milijonov ljudi drugod po Evropi in Bližnjem vzhodu. Skupaj z gagauzijščino, azerbajdžanščino, turkmenščino in korasajsko turščino spada med jugovzgodne (oguške) turške jezike.[11] Med govorci turščine in drugih oguških jezikov obstaja velika stopnja medsebojne razumljivosti.[12]

Sodobna turščina[uredi | uredi kodo]

Po ustanovitvi Republike Turčije in reformi pisave so leta 1932 pod okriljem Mustafe Kemala Atatürka oblikovali Združenje za turški jezik (Türk Dil Kurumu, TDK). Eden od ciljev združenja je bila jezikovna reforma, ki bi nadomestila prevzete besede iz arabščine in perzijščine s turškimi ustreznicami.[13] Prepovedali so uporabo prevzetih besed v občilih in tako uspeli iz jezika izkoreniniti več sto tujk. Večino novih turških ustreznic so izpeljali iz sodobnega turškega jezika, oživili pa so tudi nekaj besed iz stare turščine, ki se sicer že več stoletij niso uporabljale.[14]

Zaradi jezikovne reforme je prišlo do razlik v besedišču starejših in mlajših generacij; starejši ljudje, rojeni pred 1940, so še vedno uporabljali starejše izraze arabskega ali perzijskega izvora, medtem ko so mlajše generacije usvojile nov besednjak. Atatürk je v svojem dolgem govoru v novoustanovljenem parlamentu leta 1927 uporabljal otomansko obliko jezika, ki je bila kasnejšim generacijam zelo tuja in govor je doslej doživel že tri »prevode« v sodobni jezik (prvič leta 1963, nato pa še leta 1986 in 1995).[15]

V zadnjih nekaj desetletjih TDK nadaljuje z uveljavljenjem novih turških skovank za poimenovanje novih konceptov in tehnologij v družbi, za katere prihajajo sicer poimenovanja zlasti iz angleščine. Številni novi izrazi so že bili med govorci široko sprejeti, občasno pa je TDK deležen kritik zaradi določenih vsiljeno in umetno skovanih izrazov. Nekaterih izrazov govorci niso sprejeli, na primer besede bölem, s katero so želeli nadomestiti prevzeto besedo fırka, v pomenu politična stranka (v jeziku se danes uporablja iz francoščine prevzeta beseda parti). Nekatere besede, obujene iz stare turščine, so v sodobnem jeziku dobile nov pomen (beseda betik je izvorno pomenila knjigo, danes pa se uporablja za skript v računalniškem izrazoslovju).[16]

Nekateri primeri starejših prevzetih besed in ustreznic v sodobnem turškem jeziku:

Otomanska turščina Sodobna turščina Pomen Opombe
müselles üçgen trikotnik Sestavljeno iz samostalnikaüç in pripone -gen.
tayyare uçak letalo Izpeljano iz glagola uçmak (leteti). Prvotno je bila beseda predlagana za pomen letališče.
nispet oran ratio Še vedno se uporabljata oba izraza. Sodobna skovanka je izpeljana iz staroturškega glagola or- (rezati).
şimal kuzey sever Izpeljano iz starinskega samostalnika kuz (hladen in temen prostor, senca).[17]
teşrinievvel ekim oktober Samostalnik ekim pomeni setev in poimenuje mesec, ko se sejejo žita.

Sodobna knjižna turščina temelji na govoru v mestu Carigrad.[18]

Turški besedni zaklad[uredi | uredi kodo]

Turški besedni zaklad je še vedno precej mešan, poleg izvirno turških ostajajo prevzete besede iz perzijščine in arabščine. Danes se rabita pogosto vzporedno dva izraza za isti pomen, tako v uradnem jeziku, kakor v pogovornem. Večina prevzetih besed iz arabščine in perzijščine je še vedno v rabi, čeprav so se določene novotvorbe prijele in so zdaj v splošni rabi, kot na primer:

  • okul 'šola' < okumak 'brati' + fr. école 'šola' namesto arabsko mektep.

V turščini so moderni izrazi prevzeti predvsem iz francoščine in italijanščine, npr.:

  • sigara "cigara" < fr. cigare
  • sigorta "zavarovanje" < benečansko sicurtà
  • koleksiyon "kolekcija" < fr. collection
  • kolej "kolegij, visoka šola" < fr. collège

Primer prevzete besede iz slovanskih jezikov je npr. kıral ali kral (kralj).

Turški črkopis[uredi | uredi kodo]

Po razpadu osmanskega carstva se je pod predsednikom Atatürkom prebudila narodna zavest, ki se opira na turške korenine in ne na islamsko-arabsko dediščino. Politični preobrat je privedel leta 1928 tudi do uvedbe latinice.

Turški črkopis zajema 29 črk:

a b c ç d e f g ğ h ı i j k l m n o ö p r s ş t u ü v y z

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "The Muslim Minority of Greek Thrace". 
  2. ^ Taylor & Francis Group (2003). Eastern Europe, Russia and Central Asia 2004. Routledge. str. 114. ISBN 978-1-85743-187-2. Pridobljeno dne 26. 3. 2008. 
  3. ^ "Kosova: Turkish Becomes Official Language". 25. 9. 2006. Pridobljeno dne 11. 1. 2013. 
  4. ^ "Who are the Turkmens of Syria?". BBC. 24. 11, 2015. Pridobljeno dne 18. 5. 2016. 
  5. ^ "Top 30 Language Spoken in the World by Number of Speakers". 
  6. ^ Second Language Acquisition of Turkish, Ayşe Gürel, Öner Özçelik, Despina Papadopoulou, 2016.
  7. ^ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  8. ^ "Kosova: Turkish Becomes Official Language". 2006-09-25. Pridobljeno dne 2013-01-11. 
  9. ^ "Recognized Minority Languages of Romania". Conventions.coe.int. Pridobljeno dne 2011-11-03. 
  10. ^ Nordhoff, Sebastian; Hammarström, Harald; Forkel, Robert; Haspelmath, Martin, ur. (2013). "Nuclear Turkish". Glottolog. Leipzig: Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology. 
  11. ^ http://www.britannica.com/topic/Turkish-language, vpogled: 8. 6. 2016.
  12. ^ "Language Materials Project: Turkish". UCLA International Institute, Center for World Languages. februar 2007. Pridobljeno dne 26. 4. 2007. 
  13. ^ Glejte Lewis (2002).
  14. ^ Turkish Language Association. "Türk Dil Kurumu – Tarihçe (History of the Turkish Language Association)" (turščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. 3. 2007. Pridobljeno dne 18. 3. 2007. 
  15. ^ Glede prvih dveh prevodov glej Lewis (2002), glede tretjega prevoda glej Bedi Yazıcı. "Nutuk: Özgün metin ve çeviri (Atatürk's Speech: original text and translation)" (turščina). Pridobljeno dne 28. 9. 2007. 
  16. ^ "Öz Türkçeleştirme Çalışmaları". Çok Bilgi. Pridobljeno dne 29. 5. 2014. 
  17. ^ Mütercim Asım (1799). Burhân-ı Katı Tercemesi (turščina). İstanbul. 
  18. ^ Campbell, George (1995). "Turkish". Concise compendium of the world's languages. London: Routledge. str. 547. 
  • Lewis, Geoffrey (2002). The Turkish Language Reform: A Catastrophic Success. Oxford University Press. ISBN 0-19-925669-1.