Pojdi na vsebino

Prislov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Prislov je nepregibna besedna vrsta, ki natančneje določa pomen glagola, pridevnika ali drugega prislova. Ker je nepregiben, ne spreminja svoje oblike (nima sklonov, spolov ali števil).

Prislovi izražajo različne okoliščine dejanja ali lastnosti, najpogosteje:

  • način (vprašalnica kako?) – npr. hitro, lepo, slabo
  • čas (kdaj?) – npr. danes, včeraj, jutri
  • kraj (kje?) – npr. tukaj, doma, zunaj
  • mero ali stopnjo (koliko?) – npr. zelo, malo, precej

Prislov lahko določa:

  • glagol (npr. Teče hitro.)
  • pridevnik (npr. Zelo lep.)
  • drug prislov (npr. Zelo hitro.)

Veliko prislovov nastane iz pridevnikov (npr. lep → lepo, hiter → hitro).

Vloga v stavku

[uredi | uredi kodo]

Prislov je najpogosteje v vlogi prislovnega določila (ob povedku), npr.:

Glasno govori.

Včeraj je snežilo.

Natančneje lahko določa tudi:

  • pridevnik (zelo hiter),
  • prislov (včeraj zvečer),
  • samostalnik (pot navkreber; veliko vode).

Stopnjevanje

[uredi | uredi kodo]

Stopnjujejo se lahko le načinovni prislovi (npr. lepo – lepše – najlepše).