Prihodnjik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Prihódnjik je glagolska oblika za izražanje prihodnjega dejanja.[1] Prihodnjik pomožnika biti je nezložena oblika (bom, boš ...), za ostale glagole pa zložena oblika iz prihodnjika pomožnika biti in opisnega deležnika (npr. delal bom, povedal boš, ukazano bo).[2]

Uporablja se za izražanje:[3][2]

  • prihodnosti, torej zadobnosti glede na trenutek govorjenja: Pomlad bo prišla. – Pesem bo gotovo vsem všeč. – Jutri bo lepo vreme.
  • zadobnosti nasploh: Pravi (pravil je, pravil bo), da bo imel delo. – Piše (pisal je, pisal bo), da bo kmalu spet doma.
  • naklonskih dejanj:
    • ukaza: Takoj boš vstal in odprl vrata. – Ali mi ne boš tiho!
    • grožnje: Za ušesa te bom. – Ti bom že pokazal.
    • želje, dopuščanja: Prost naj bo Slovencev dom. – Pa naj bo po tvojem.
    • omiljenja ugotovitve ali zapovedi: To pa ne bo res. – Veronika bo pospravila sobo. – Za silo bo dovolj.
    • negotovosti, verjetnosti, dopuščanja: Če ti tako praviš, bo že res. – Ne boste verjeli, da je res tako.
    • pogoja: Če bo dež, ostanemo doma.
    • dopustnosti: Naj bo še tak revež, moj otrok je.
    • stanja: Ko bo zrasla, bo videla, da to ni bila ljubezen (Ko bo velika, ...).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznegajezika, vpogled: 5. 6. 2017.
  2. ^ 2,0 2,1 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  3. ^ Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.