Pojdi na vsebino

Krimska tatarščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Krimska tatarščina
Qırımtatarca, Qırımtatar tili
Къырымтатарджа, Къырымтатар тили
Izgovarjava[qɯrɯmtɑtɑrˈd͡ʒɑ]
Materni jezikRusija (Republika Krim), Ukrajina, Turčija, Uzbekistan, Romunija, Kirgizistan, Bolgarija
PodročjeČrno morje
EtničnostKrimski Tatari
Št. maternih
govorcev
480.000 (2006–2011)[1]
turški
  • kipčaški
    • kipčaško-kumanski jeziki/južnoturški jeziki
      • krimska tatarščina
Pisavacirilica in latinica; nekoč arabska pisava
Uradni status
Uradni jezik
 Rusija
Priznani manjšinski
jezik
Jezikovne oznake
ISO 639-2crh
ISO 639-3crh
Glottologcrim1257
ELPCrimean Tatar
Linguaspherepart of 44-AAB-a
{{{mapalt}}}
Ozemlje, kjer se govori krimska tatarščina
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.
Zapis »Dobrodošli na Krimu« (Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu.
Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju.
Primer zapisa v krimskotatarski arabski pisavi.

Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščina[1][5] ali enostavno krimščina,[1] je jezik iz turške poddružine altajskih jezikov,[6] ki ga govorijo zlasti na Krimskem polotoku in osrednji Aziji (predvsem v Uzbekistanu).[7] Iz krimske tatarščine so se razvile krimčakščina, karaitščina in urumščina, jezik Krimskih Grkov.

Fonologija

[uredi | uredi kodo]

Črke a, b, d, e, f, g, h, i, k, l, m, n, o, p, r, s, t, u, v, z imajo približno isto izgovorjavo kot v slovenščini.

 â se ne šteje za ločeno črko.

Mednarodna fonetična abeceda
a b c ç d e f g ğ h ı i j k l m n ñ o ö p q r s ş t u ü v y z
[a] [b] [dʒ] [tʃ] [d] [e] [f] [ɡ] [ɣ] [x] [ɯ] [i], [ɪ] [ʒ] [k] [l] [m] [n] [ŋ] [o] [ø] [p] [q] [r] [s] [ʃ] [t] [u] [y] [v], [w] [j] [z]
Mednarodna fonetična abeceda
а б в г гъ д е ё ж з и й к къ л м н нъ о
[a] [b] [v], [w] [ɡ] [ɣ] [d] [ɛ], [jɛ] [ø], [jø], [jo], [ʲo] [ʒ] [z] [i],[ɪ] [j] [k] [q] [l], [ɫ] [m] [n] [ŋ] [o], [ø]
п р с т у ф х ц ч дж ш щ ъ ы ь э ю я
[p] [r] [s] [t] [u], [y] [f] [x] [ts] [tʃ] [dʒ] [ʃ] [ʃtʃ] [(.j)] [ɯ] [ʲ] [ɛ] [y], [jy], [ju], [ʲu] [ʲa], [ja]

гъ, къ, нъ in дж so ločene in samostojne črke (dvočrkja).

Način pisanja

[uredi | uredi kodo]
A a B b C c Ç ç D d E e F f G g
Ğ ğ H h I ı İ i J j K k L l M m
N n Ñ ñ O o Ö ö P p Q q R r S s
Ş ş T t U u Ü ü V v Y y Z z
А а Б б В в Г г Гъ гъ Д д Дж дж Е е Ё ё
Ж ж З з И и Й й К к Къ къ Л л М м
Н н Нъ нъ О о П п Р р С с Т т У у
Ф ф Х х Ц ц Ч ч Ш ш Щ щ Ъ ъ
Ы ы Ь ь Э э Ю ю Я я

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 http://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18. izdaja, 2015).
  2. 2,0 2,1 Položaj Krima in mesta Sevastopol je od marca 2004, ko si je Rusija priključila Krim, sporno območje med Ukrajino in Rusijo. Ukrajina in večina mednarodne skupnosti priznava Krim kot avtonomno republiko države Ukrajine ter mesto Sevastopol kot ukrajinsko mesto s posebnim statusom, medtem ko Rusija tretira ozemlje kot federalni del Rusije in Sevastopol kot eno od treh ruskih federalnih mest.
  3. »To which languages does the Charter apply?«. European Charter for Regional or Minority Languages. Council of Europe. str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 17. maja 2016.
  4. http://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/148/declarations?p_auth=63PpH3zN
  5. Klemenčič S. Pregled indoevropskih jezikov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013.
  6. http://www.britannica.com/topic/Tatar-language#ref286268, vpogled: 17. 5. 2016.
  7. http://archive.ethnologue.com/16/show_language.asp?code=crh, vpogled: 17. 5. 2016.