Krimska tatarščina

Krimska tatarščina
Qırımtatarca, Qırımtatar tili Къырымтатарджа, Къырымтатар тили
Izgovorjava	[qɯrɯmtɑtɑrˈd͡ʒɑ]
Materni jezik	Rusija (Republika Krim), Ukrajina, Turčija, Uzbekistan, Romunija, Kirgizistan, Bolgarija
Področje	Črno morje
Etničnost	Krimski Tatari
Št. maternih govorcev	480.000 (2006–2011)
Jezikovna družina	turški kipčaški kipčaško-kumanski jeziki/južnoturški jeziki Krimska tatarščina
Pisava	cirilica in latinica; nekoč arabska pisava
Uradni status
Uradni jezik	Rusija Republika Krim
Priznani manjšinski jezik	Ukrajina Avtonomna republika Krim  Romunija
Jezikovne kode
ISO 639-2	crh
ISO 639-3	crh
Glottolog	crim1257
ELP	Crimean Tatar
Linguasphere	part of 44-AAB-a
Ozemlje, kjer se govori krimska tatarščina

Zapis »Dobrodošli na Krimu« (Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu.

Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju.

Primer zapisa v krimskotatarski arabski pisavi.

Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščina ali enostavno krimščina, je jezik iz turške poddružine altajskih jezikov, ki ga govorijo zlasti na Krimskem polotoku in osrednji Aziji (predvsem v Uzbekistanu).

Fonologija

Črke a, b, d, e, f, g, h, i, k, l, m, n, o, p, r, s, t, u, v, z imajo približno isto izgovorjavo kot v slovenščini.

• с – dž
• ç – č
• ğ – kot pridihnjen g v španščini (npr. fuego) ali γ (gama) v moderni grščini
• ı – kot u brez zaokroževanja ustnic
• j – ž
• ñ – nosni n
• ö – kot v nemščini ali kot v francoščini coeur
• q – uvularni k kot v arabščini suq
• ş – š
• ü – kot v nemščini ali francoski u
• y – j

Latinica

 â se ne šteje za ločeno črko.

Mednarodna fonetična abeceda
a	b	c	ç	d	e	f	g	ğ	h	ı	i	j	k	l	m	n	ñ	o	ö	p	q	r	s	ş	t	u	ü	v	y	z
[a]	[b]	[dʒ]	[tʃ]	[d]	[e]	[f]	[ɡ]	[ɣ]	[x]	[ɯ]	[i], [ɪ]	[ʒ]	[k]	[l]	[m]	[n]	[ŋ]	[o]	[ø]	[p]	[q]	[r]	[s]	[ʃ]	[t]	[u]	[y]	[v], [w]	[j]	[z]

Cirilica

Mednarodna fonetična abeceda
а	б	в	г	гъ	д	е	ё	ж	з	и	й	к	къ	л	м	н	нъ	о
[a]	[b]	[v], [w]	[ɡ]	[ɣ]	[d]	[ɛ], [jɛ]	[ø], [jø], [jo], [ʲo]	[ʒ]	[z]	[i],[ɪ]	[j]	[k]	[q]	[l], [ɫ]	[m]	[n]	[ŋ]	[o], [ø]
п	р	с	т	у	ф	х	ц	ч	дж	ш	щ	ъ	ы	ь	э	ю	я
[p]	[r]	[s]	[t]	[u], [y]	[f]	[x]	[ts]	[tʃ]	[dʒ]	[ʃ]	[ʃtʃ]	[(.j)]	[ɯ]	[ʲ]	[ɛ]	[y], [jy], [ju], [ʲu]	[ʲa], [ja]

гъ, къ, нъ in дж so ločene in samostojne črke (dvočrkja).

Način pisanja

Latinica

A a	B b	C c	Ç ç	D d	E e	F f	G g
Ğ ğ	H h	I ı	İ i	J j	K k	L l	M m
N n	Ñ ñ	O o	Ö ö	P p	Q q	R r	S s
Ş ş	T t	U u	Ü ü	V v	Y y	Z z

Cirilica

А а	Б б	В в	Г г	Гъ гъ	Д д	Дж дж	Е е	Ё ё
Ж ж	З з	И и	Й й	К к	Къ къ	Л л	М м
Н н	Нъ нъ	О о	П п	Р р	С с	Т т	У у
Ф ф	Х х	Ц ц	Ч ч	Ш ш	Щ щ	Ъ ъ
Ы ы	Ь ь	Э э	Ю ю	Я я