Krimska tatarščina
Videz
Krimska tatarščina | |
---|---|
Qırımtatarca, Qırımtatar tili Къырымтатарджа, Къырымтатар тили | |
Izgovarjava | [qɯrɯmtɑtɑrˈd͡ʒɑ] |
Materni jezik | Rusija (Republika Krim), Ukrajina, Turčija, Uzbekistan, Romunija, Kirgizistan, Bolgarija |
Področje | Črno morje |
Etničnost | Krimski Tatari |
Št. maternih govorcev | 480.000 (2006–2011)[1] |
Pisava | cirilica in latinica; nekoč arabska pisava |
Uradni status | |
Uradni jezik | Rusija |
Priznani manjšinski jezik | |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-2 | crh |
ISO 639-3 | crh |
Glottolog | crim1257 |
ELP | Crimean Tatar |
Linguasphere | part of 44-AAB-a |
Ozemlje, kjer se govori krimska tatarščina | |
Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščina[1][5] ali enostavno krimščina,[1] je jezik iz turške poddružine altajskih jezikov,[6] ki ga govorijo zlasti na Krimskem polotoku in osrednji Aziji (predvsem v Uzbekistanu).[7] Iz krimske tatarščine so se razvile krimčakščina, karaitščina in urumščina, jezik Krimskih Grkov.
Fonologija
[uredi | uredi kodo]Črke a, b, d, e, f, g, h, i, k, l, m, n, o, p, r, s, t, u, v, z imajo približno isto izgovorjavo kot v slovenščini.
- с – dž
- ç – č
- ğ – kot pridihnjen g v španščini (npr. fuego) ali γ (gama) v moderni grščini
- ı – kot u brez zaokroževanja ustnic
- j – ž
- ñ – nosni n
- ö – kot v nemščini ali kot v francoščini coeur
- q – uvularni k kot v arabščini suq
- ş – š
- ü – kot v nemščini ali francoski u
- y – j
 â se ne šteje za ločeno črko.
Mednarodna fonetična abeceda | ||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
a | b | c | ç | d | e | f | g | ğ | h | ı | i | j | k | l | m | n | ñ | o | ö | p | q | r | s | ş | t | u | ü | v | y | z |
[a] | [b] | [dʒ] | [tʃ] | [d] | [e] | [f] | [ɡ] | [ɣ] | [x] | [ɯ] | [i], [ɪ] | [ʒ] | [k] | [l] | [m] | [n] | [ŋ] | [o] | [ø] | [p] | [q] | [r] | [s] | [ʃ] | [t] | [u] | [y] | [v], [w] | [j] | [z] |
Mednarodna fonetična abeceda | ||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
а | б | в | г | гъ | д | е | ё | ж | з | и | й | к | къ | л | м | н | нъ | о |
[a] | [b] | [v], [w] | [ɡ] | [ɣ] | [d] | [ɛ], [jɛ] | [ø], [jø], [jo], [ʲo] | [ʒ] | [z] | [i],[ɪ] | [j] | [k] | [q] | [l], [ɫ] | [m] | [n] | [ŋ] | [o], [ø] |
п | р | с | т | у | ф | х | ц | ч | дж | ш | щ | ъ | ы | ь | э | ю | я | |
[p] | [r] | [s] | [t] | [u], [y] | [f] | [x] | [ts] | [tʃ] | [dʒ] | [ʃ] | [ʃtʃ] | [(.j)] | [ɯ] | [ʲ] | [ɛ] | [y], [jy], [ju], [ʲu] | [ʲa], [ja] |
гъ, къ, нъ in дж so ločene in samostojne črke (dvočrkja).
Način pisanja
[uredi | uredi kodo]A a | B b | C c | Ç ç | D d | E e | F f | G g |
Ğ ğ | H h | I ı | İ i | J j | K k | L l | M m |
N n | Ñ ñ | O o | Ö ö | P p | Q q | R r | S s |
Ş ş | T t | U u | Ü ü | V v | Y y | Z z |
А а | Б б | В в | Г г | Гъ гъ | Д д | Дж дж | Е е | Ё ё |
Ж ж | З з | И и | Й й | К к | Къ къ | Л л | М м | |
Н н | Нъ нъ | О о | П п | Р р | С с | Т т | У у | |
Ф ф | Х х | Ц ц | Ч ч | Ш ш | Щ щ | Ъ ъ | ||
Ы ы | Ь ь | Э э | Ю ю | Я я |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 http://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18. izdaja, 2015).
- ↑ 2,0 2,1 Položaj Krima in mesta Sevastopol je od marca 2004, ko si je Rusija priključila Krim, sporno območje med Ukrajino in Rusijo. Ukrajina in večina mednarodne skupnosti priznava Krim kot avtonomno republiko države Ukrajine ter mesto Sevastopol kot ukrajinsko mesto s posebnim statusom, medtem ko Rusija tretira ozemlje kot federalni del Rusije in Sevastopol kot eno od treh ruskih federalnih mest.
- ↑ »To which languages does the Charter apply?«. European Charter for Regional or Minority Languages. Council of Europe. str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. decembra 2018. Pridobljeno 17. maja 2016.
- ↑ http://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/148/declarations?p_auth=63PpH3zN
- ↑ Klemenčič S. Pregled indoevropskih jezikov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013.
- ↑ http://www.britannica.com/topic/Tatar-language#ref286268, vpogled: 17. 5. 2016.
- ↑ http://archive.ethnologue.com/16/show_language.asp?code=crh, vpogled: 17. 5. 2016.