Krimska tatarščina
Krimska tatarščina | |
---|---|
Qırımtatarca, Qırımtatar tili Къырымтатарджа, Къырымтатар тили | |
Izgovorjava | [qɯrɯmtɑtɑrˈd͡ʒɑ] |
Materni jezik | Rusija (Republika Krim), Ukrajina, Turčija, Uzbekistan, Romunija, Kirgizistan, Bolgarija |
Področje | Črno morje |
Etničnost | Krimski Tatari |
Št. maternih govorcev | 480.000 (2006–2011)[1] |
Pisava | cirilica in latinica; nekoč arabska pisava |
Uradni status | |
Uradni jezik | ![]() |
Priznani manjšinski jezik | |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-2 | crh |
ISO 639-3 | crh |
Glottolog | crim1257 |
ELP | Crimean Tatar |
Linguasphere | part of 44-AAB-a |
![]() Ozemlje, kjer se govori krimska tatarščina | |
Zapis »Dobrodošli na Krimu« (Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu.

Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju.
Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščina[1][5] ali enostavno krimščina,[1] je jezik iz turške poddružine altajskih jezikov,[6] ki ga govorijo zlasti na Krimskem polotoku in osrednji Aziji (predvsem v Uzbekistanu).[7]
Fonologija[uredi | uredi kodo]
Črke a, b, d, e, f, g, h, i, k, l, m, n, o, p, r, s, t, u, v, z imajo približno isto izgovorjavo kot v slovenščini.
- с – dž
- ç – č
- ğ – kot pridihnjen g v španščini (npr. fuego) ali γ (gama) v moderni grščini
- ı – kot u brez zaokroževanja ustnic
- j – ž
- ñ – nosni n
- ö – kot v nemščini ali kot v francoščini coeur
- q – uvularni k kot v arabščini suq
- ş – š
- ü – kot v nemščini ali francoski u
- y – j
Latinica[uredi | uredi kodo]
 â se ne šteje za ločeno črko.
Mednarodna fonetična abeceda | ||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
a | b | c | ç | d | e | f | g | ğ | h | ı | i | j | k | l | m | n | ñ | o | ö | p | q | r | s | ş | t | u | ü | v | y | z |
[a] | [b] | [dʒ] | [tʃ] | [d] | [e] | [f] | [ɡ] | [ɣ] | [x] | [ɯ] | [i], [ɪ] | [ʒ] | [k] | [l] | [m] | [n] | [ŋ] | [o] | [ø] | [p] | [q] | [r] | [s] | [ʃ] | [t] | [u] | [y] | [v], [w] | [j] | [z] |
Cirilica[uredi | uredi kodo]
Mednarodna fonetična abeceda | ||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
а | б | в | г | гъ | д | е | ё | ж | з | и | й | к | къ | л | м | н | нъ | о |
[a] | [b] | [v], [w] | [ɡ] | [ɣ] | [d] | [ɛ], [jɛ] | [ø], [jø], [jo], [ʲo] | [ʒ] | [z] | [i],[ɪ] | [j] | [k] | [q] | [l], [ɫ] | [m] | [n] | [ŋ] | [o], [ø] |
п | р | с | т | у | ф | х | ц | ч | дж | ш | щ | ъ | ы | ь | э | ю | я | |
[p] | [r] | [s] | [t] | [u], [y] | [f] | [x] | [ts] | [tʃ] | [dʒ] | [ʃ] | [ʃtʃ] | [(.j)] | [ɯ] | [ʲ] | [ɛ] | [y], [jy], [ju], [ʲu] | [ʲa], [ja] |
гъ, къ, нъ in дж so ločene in samostojne črke (dvočrkja).
Način pisanja[uredi | uredi kodo]
Latinica[uredi | uredi kodo]
A a | B b | C c | Ç ç | D d | E e | F f | G g |
Ğ ğ | H h | I ı | İ i | J j | K k | L l | M m |
N n | Ñ ñ | O o | Ö ö | P p | Q q | R r | S s |
Ş ş | T t | U u | Ü ü | V v | Y y | Z z |
Cirilica[uredi | uredi kodo]
А а | Б б | В в | Г г | Гъ гъ | Д д | Дж дж | Е е | Ё ё |
Ж ж | З з | И и | Й й | К к | Къ къ | Л л | М м | |
Н н | Нъ нъ | О о | П п | Р р | С с | Т т | У у | |
Ф ф | Х х | Ц ц | Ч ч | Ш ш | Щ щ | Ъ ъ | ||
Ы ы | Ь ь | Э э | Ю ю | Я я |
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 http://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18. izdaja, 2015).
- ↑ 2,0 2,1 Položaj Krima in mesta Sevastopol je od marca 2004, ko si je Rusija priključila Krim, sporno območje med Ukrajino in Rusijo. Ukrajina in večina mednarodne skupnosti priznava Krim kot avtonomno republiko države Ukrajine ter mesto Sevastopol kot ukrajinsko mesto s posebnim statusom, medtem ko Rusija tretira ozemlje kot federalni del Rusije in Sevastopol kot eno od treh ruskih federalnih mest.
- ↑ "To which languages does the Charter apply?". European Charter for Regional or Minority Languages. Council of Europe. str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2018-12-25. Pridobljeno 2016-05-17.
- ↑ http://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/148/declarations?p_auth=63PpH3zN
- ↑ Klemenčič S. Pregled indoevropskih jezikov. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013.
- ↑ http://www.britannica.com/topic/Tatar-language#ref286268, vpogled: 17. 5. 2016.
- ↑ http://archive.ethnologue.com/16/show_language.asp?code=crh, vpogled: 17. 5. 2016.