Krim, Ukrajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Автономна Республіка Крим
Автономная Республика Крым
Qırım Muhtar Cumhuriyeti
Avtonomna republika Krim
Zastava Krim, Ukrajina Grb  Krim, Ukrajina
Geslo: Процветание в единстве  (rusko)
Procvetanie v jedinstve  (transliteracija)
«Razcvet v enotnosti«
Himna: Нивы и горы твои волшебны, Родина  (rusko)
Nivi i gori tvoi volshebni, Rodina  (transliteracija)
Tvoja prelepa polja in gore, Domovina

Lega Krim, Ukrajina
Položaj Krima (rdeča barva) znotraj Ukrajine (svetlo modra barva)
Lega Krim, Ukrajina
Položaj Krima (temno zelena barva) in Ukrajine (svetlo zelena barva) na karti Evrope
Glavno mesto Simferopol
44°56′N, 34°6′E
Uradni jeziki ukrajinščina1
Priznani regionalni jeziki ruščina, krimska tatarščina
Etnične skupine (Popis prebivalstva 2001) 58.32% Rusi
24.32% Ukrajinci
12.10% Krimski Tatari
Upravljanje Avtonomna republika znotraj Ukrajine
 -  Predsednik države Viktor Juščenko2
 -  Ministrski predsednik Viktor Plakida
 -  Predstavnik parlamenta za stike z javnostjo Anatolij Hricenko
Površina
 -  skupaj: 26,100 km² (148. mesto
Prebivalstvo
 -  ocena 2007: 1.973.185 (148. mesto)
 -  štetje 2001: 2.033.700 
 -  gostota: 75,6/km² (116. mesto)
Valuta grivnja (UAH)
Časovni pas EET (UTC+2)
 -  poletni (DST): EEST (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) crimea.ua4
Klicna koda [[++3805]]
1 V Ukrajini je edini uradni jezik ukrajinščina, zato noben drug jezik ne more biti uraden. Po krimski ustavi se na Krimu kljub temu kot pogovorni jezik uporablja tudi ruščina. Glede na to, da je večina uradnikov Rusov, je ruščina de facto uradni jezik. Uporablja sre tudi jezik Krimskih Tatarov.
2 Predsednik Ukrajine (trenutno je to Viktor Juščenko) je po svojem uradnem položaju (ex officio) tudi predsednik Krimske republike.
3 Avtonomija Krimske oblasti je bila ponovno vzpostavljena v Avtonomni republiki Krim kot delu neodvisne Ukrajine.
4 Ni uredno predpisan.
5 +380-65 za Avtonomno republiko Krim in +380-692 za administrativno ločeno mesto Sevastopol.
Karte der Krim.png

Krim ali Avtonomna republika Krim (ukrajinsko: Автономна Республіка Крим, rusko: Автономная Республика Крым, krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети) je edina ukrajinska avtonomna republika. Nahaja se na istoimenskem polotoku Krimu na severni obali Črnega morja. Polotok Krim ima površino 26.200 km² in 1.973.185 prebivalcev (2007).

Krimu so v njegovi starejši zgodovini vladali številni narodi in vladarji: Kimerijci, Grki, Perzijci, Goti, Huni, Bolgari, Hazari, Kijevska Rusija, Bizantinsko cesarstvo, Kipčaki, Tatari, Kalmiki in Mongoli. V 13. stoletju je prišel pod oblast Benečanov in Genovežanov. Njim so sledili Krimski kanat, Osmansko cesarstvo (15.-18. stoletje), Ruski imperij (18.-20. stoletje) ter Ruska SFRS in Ukrajinska SSR, ki sta bili do konca 20. stoletja del Sovjetske zveze. Med drugo svetovno vojno so ga okupirali Nemci.

Nikita Hruščov je leta 1954 prenesel krimsko ozemlje iz Ruske federativne socialistične republike na Ukrajinsko socialistično republiko. Od takrat ima oblast nad tem ozemljem Ukrajina.[1] Po razpadu Sovjetske zveze je postal Krim samostojna upravna enota (avtonomna republika) znotraj republike Ukrajine.

Krim je parlamentarna republika s svojo ustavo, ki je usklajena z ukrajinsko zakonodajo. Glavno mesto in upravno središče Krima je Simferopol, ki leži v središču polotoka.

Krimski Tatari so narodna manjšina, ki živi na Krimu od mongolske okupacije in šteje okrog 13% prebivalstva. Tatari so bili v času Stalinovega vladanja na silo poreseljeni v Srednjo Azijo, po razpadu Sovjetske zveze pa so se začeli postopoma vračati v svojo domovino.[2]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Krim – "darilo", ki lahko zaneti vojno med Ukrajinci in Rusi". Planet Siol.net. 28.02.2014. Pridobljeno dne 3.3.2014. 
  2. ^ Pohl, J. Otto. The Stalinist Penal System: A Statistical History of Soviet Repression and Terror. Mc Farland & Company, Inc, Publishers. 1997. 23.