Avtonomna republika Krim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Krim, Ukrajina)
Jump to navigation Jump to search
Avtonomna republika Krim
Автономна Республіка Крим
Автономная Республика Крым
Qırım Muhtar Cumhuriyeti
Zastava Avtonomna republika Krim Grb Avtonomna republika Krim
Geslo: Процветание в единстве  (rusko)
Procvetanie v jedinstve  (transliteracija)
'Razcvet v enotnosti'
Himna: Нивы и горы твои волшебны, Родина  (rusko)
Nivi i gori tvoi volshebni, Rodina  (transliteracija)
'Tvoja prelepa polja in gore, domovina'

Lega Avtonomna republika Krim
Položaj Krima (rdeča barva) znotraj Ukrajine (svetlo modra barva)
Položaj Krima (temno zelena barva) in Ukrajine (svetlo zelena barva) na karti Evrope
Položaj Krima (temno zelena barva) in Ukrajine (svetlo zelena barva) na karti Evrope
Glavno mestoSimferopol
44°56′N, 34°6′E
Največje mesto Simferopol
Uradni jeziki ukrajinščina 1 od 2014 de facto ruščina
Priznani regionalni jeziki ruščina, krimska tatarščina
Etnične skupine (Popis prebivalstva 2001) 60,12 % Rusi
25,78 % Ukrajinci
14,1 % Krimski Tatari
Država Zastava Ukrajine Ukrajina
Upravljanje Avtonomna republika znotraj Ukrajine
 -  Predsednik države Viktor Juščenko2
 -  Ministrski predsednik Viktor Plakida
 -  Predstavnik parlamenta za stike z javnostjo Anatolij Hricenko
Ustanovitve
 -  Avtonomija: 12. februar 1991 
 -  Datum uradne izgube ukrajinske kontrole: 20. februar 2014[1] 
 -  Priključitev Rusiji: 18. marec 2014[2] 
Površina
 -  skupaj: 26.100 km² (148. mesto
Prebivalstvo
 -  ocena 2007: 1.973.185 (148. mesto)
 -  štetje 2001: 2.033.700 
 -  gostota: 75,6/km² (116. mesto)
Valuta grivnja (UAH)
Časovni pas EET (UTC+2)
 -  poletni (DST): EEST (UTC+3)
Vrhnja domena (TLD) crimea.ua4
Klicna koda ++3805
1 V Ukrajini je edini uradni jezik ukrajinščina, zato noben drug jezik ne more biti uraden. Po krimski ustavi se na Krimu kljub temu kot pogovorni jezik uporablja tudi ruščina. Glede na to, da je večina uradnikov Rusov, je ruščina de facto uradni jezik. Uporablja se tudi jezik Krimskih Tatarov.
2 Predsednik Ukrajine (trenutno je to Vlodimir Zelenski) je po svojem uradnem položaju (ex officio) tudi predsednik Krimske republike.
3 Avtonomija Krimske oblasti je bila ponovno vzpostavljena v Avtonomni republiki Krim kot delu neodvisne Ukrajine.
4 Ni uradno predpisan.
5 +380-65 za Avtonomno republiko Krim in +380-692 za administrativno ločeno mesto Sevastopol.
Karte der Krim.png

Krim (ukrajinsko: Автономна Республіка Крим, rusko: Автономная Республика Крым, krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети). Nahaja se na istoimenskem polotoku na severni obali Črnega morja. Krimski polotok ima površino 26.200 km² in 1.973.185 prebivalcev (2007).

Krim je (bila) parlamentarna republika s svojo ustavo, ki je usklajena z ukrajinsko zakonodajo. Glavno mesto in upravno središče Krima je Simferopol, ki leži v notranjosti polotoka.

Krimu so v njegovi starejši zgodovini vladali številni narodi in vladarji: Kimerijci, Grki, Perzijci, Goti, Huni, Bolgari, Hazari, Kijevska Rusija, Bizantinsko cesarstvo, Kipčaki, Tatari, Kalmiki in Mongoli. V 13. stoletju je prišel pod oblast Benečanov in Genovežanov. Njim so sledili Krimski kanat, Osmansko cesarstvo (15.-18. stoletje), Ruski imperij (18.-20. stoletje) ter Ruska SFSR (v okviru katere je imel status avtonomne republike oz. Krimskotatarske ASSR) in Ukrajinska SSR, ki sta bili do konca 20. stoletja del Sovjetske zveze. Med drugo svetovno vojno so ga okupirali Nemci. Ko so ga spet osvobodili Rusi oz. Sovjeti, je dal Stalin pod obtožbo "kolektivne kolaboracije" z Nemci z njega izgnati oz. deportirati v Azijo večino krimskih Tatarov in ukiniti njihovo nacionalno avtonomijo.

Nikita Hruščov oz. takratno sovjetsko politično vodstvo je leta 1954 iz pragmatično-upravnih razlogov (Krim je kopensko povezan le z Ukrajino), formalno pa ob praznovanju 300-letnice osvoboditve Ukrajine izpod poljske nadoblasti, krimsko ozemlje odvzelo Ruski federaciji in ga dodelilo Ukrajinski sovjetski socialistični republiki (USSR).

Od takrat je imela oblast nad tem polotokom Ukrajina, tudi po razglasitvi neodvisnosti,[3] čeprav so Ukrajinci vselej predstavljali le manjšino prebivalstva Krima. Po razpadu Sovjetske zveze je Krim ponovno dobil avtonomijo (kot avtonomna republika) znotraj republike Ukrajine.

Krimski Tatari so narodna manjšina, ki živi na Krimu od mongolske okupacije in zdaj šteje okrog 12 % prebivalstva. Tatari so bili v času Stalinovega vladanja na silo poreseljeni v Srednjo Azijo, že pred razpadom Sovjetske zveze, še bolj pa po njej, so se začeli postopoma vračati v svojo domovino.

Leta 2014 je bil ob izbruhu ukrajinske krize na Krimu izveden referendum, ki je bil zaradi okoliščin ocenjen kot sporen in nelegalen s strani mednarodne skupnosti.[4] Rezultat referenduma je vodil v odločitev ruskih oblasti, da to ozemlje postane sestavni del federacije, Evropska unija pa je za odgovor na to dejanje uvedla ekonomske sankcije[5]. Krim sedaj dejansko pripada Ruski federaciji in je inkorporiran vanjo kot njena federalna enota. V potrditev tega "prenosa" je bil v letih 2016-19 zgrajen t.i. Krimski most čez Kerški preliv, ki je zagotovil neposredno cestno in železniško povezavo Rusije s Krimom.

Rusija ima svoje najpomembnejše črnomorsko vojaško oporišče na Krimu in sicer v Sevastopolu, ki je strateška baza ruske črnomorske flote ostal tudi v času ukrajinske suverenosti oz. oblasti nad Krimom.

Geografija in podnebje[uredi | uredi kodo]

Krim ima površino okoli 27.000 km², na njem po oceni iz leta 2013 živi 1.965.177 prebivalcev, od tega okoli 59 % Rusov. Krim je polotok trapezoidne oblike, ki loči Črno in Azovsko morje.[6]

Polotok je na severozahodu spojen z ukrajinskim kopnim - 8 km široko ožino Perekop, ki je bila prizorišče številnih bitk za kontrolo nad Krimom. Med Krimom in ostalo Ukrajino na severovzhodu leži laguna Sivaš (Gnilo morje), mreža plitvih lagun, ki jih od Azovskega morja loči Arabatski preliv, 113 km dolg preliv, ob vzhodni obali Krima. Zelo slane vode Sivaša predelujejo v kemičnih tovarnah Krasnoperekopska na Krimu.

Geografsko se Krim deli na tri območja.

Prvo se razprostira po severnem in centralnem delu Krima (na površini okoli 3 / 4 polotoka). Regijo sestavlja serija ravnic, ki se blago spuščajo od juga proti severu. Ta sicer stepski kraj, se danes intenzivno obdeluje, največ se vzgaja; ozimna pšenica, koruza, krompir in sončnice. Podnebje je v tem delu suho in kontinentalno, zato je poleti potrebno namakanje, vodo pa pripeljejo po kanalu od Nove Kahovke na reki Dneper.

Drugo, polotok Kerč, se razprostira na skrajnem vzhodu poleg ruskega Krasnodarskega kraja. Tu prevladujejo nizki griči bogati z železno rudo. Številni termalni vrelci in zdravilišča so zanimiva za turiste. Tudi tu prevladuje stepa, a poljedelstvo ni razvito zaradi majhnih zemljiških posesti. Industrija, posebej metalurška, je zgoščena v največjem urbanem centru Kerču.

Tretje območje je gorati pas, ki se razprostira na jugu polotoka, in ga sestavljajo trije masivi, ki se nizajo vzporedno vzdolž južne obale. Ti masivi so pokriti z ravnimi apnenčastimi bloki, znanimi kot Krimsko gorovje, ki se postopno dviga od severa proti jugu do najvišjega vrha Rimski-Koš (1545 m). Severne brežine so blage, na jug pa se strmo spuščajo proti morju in ozkem dobro razčlenjenem obalnem pasu.

Količina padavin v tem območju je znatno večja kot drugje na Krimu. Povprečna letna količina padavin je nad 600 mm. Krimsko gorovje ima bujno in raznoliko vegetacijo, gozdove hrasta, bukve, gabra, javorja in drugih drevesnih vrst, na nižjih delih raste smreka, na višjih nadmorskih višinah pa trave.

Podnebje južne obale, zaščitene z gorovjem pred vplivom hladnih severnih vetrov, je mediteransko. Tu so bile posajene številne eksotične rastline; ciprese, oleandri, mandeljni, mirta, palme in druge subtropske rastline. Nižji obronki gora na jugu so zasajeni z vinogradi. Sadi se tudi tobak in cvetje za izdelavo parfumov. Večina urbanih centrov v tem pasu se ukvarja s predelavo poljedelskih proizvodov in kletarstvom (vino). Na severnih pobočjih je tudi Simferopolj, administrativni center te avtonomne republike. To je tudi glavni transportni center z mešanim gospodarstvom lahke industrije. Pri naselju Naučnij je Krimski astrofizični observatorij, ena največjih astronomskih raziskovalnih ustanov v Vzhodni Evropi. V tej regiji je veliko kamnolomov, posebej apnenca in diorita. Za regijo je zelo pomemben turizem, v centrih; Jalta, Gurzuf, Alušta in Alupka. Pristaniško mesto Sevastopol je baza za ukrajinsko in rusko Črnomorsko floto.

Mesta[uredi | uredi kodo]

V Avtonomni republiki Krim leži 16 mest, Od tega jih enajst tvori svoje mestno okrožje, štiri pa pripadajo rajonu. Mesto Alupka je dodeljeno mestu Jalta. Več kot 100.000 prebivalcev imajo:

Ime (ukrajinsko) Ime (rusko) Ime
(krimska tatarščina)
Št. prebivalcev Rajon
transkripirano cirilica transkripirano cirilica (2014)
Simferopol Сiмферополь Simferopol Симферополь Aqmescit 338.038
Kerč Керч Kerč Керчь Kerç 158.165
Jalta Ялта Jalta Ялта Yalta 138.152
Jevpatorija Євпаторiя Jevpatorija Евпатория Kezlev 117.565
Feodosija Феодосiя Feodosija Феодосия Kefe 108.788

Upravna razdelitev[uredi | uredi kodo]

Avtonomna republika Krim je razdeljena na 14 rajonov in 11 mestnih okrožij. V nekaterih primerih se mestom mestnih okrožij dodelijo tudi druga mesta, zato se število prebivalstva lahko razlikuje od števila mest.

Št.
(glej karto)
Rajon / okrožje št. preb. (2014) površina
km²
Gostota
preb./km²
Sedež uprave
1 Bahčisaraj 92.542 1589 58 Bahčisaraj
2 Bilohirsk 66.458 1894 35 Bilohirsk
3 Dšankoj 82.328 2667 31 Dšanko
4 Kirovske 58.016 1208 48 Kirovske
5 Krasnohvardijske 93.782 1766 53 Krasnohvardijske
6 Krasnoperekopsk 31.843 1231 26 Krasnoperekopsk
7 Lenine 69.629 2919 24 Lenine
8 Nišnjohirski 56.976 1212 47 Nišnjohirski
9 Pervomajske 40.367 1474 27 Pervomajske
10 Rosdolne 37.185 1231 30 Rosdolne
11 Saki 80.964 2257 36 Saki
12 Simferopol 149.253 1753 85 Simferopol
13 Sovjetski 37.576 1080 35 Sovjetski
14 Čornomorske 34.112 1509 23 Čornomorske
15 Alušta 52.215 600 87 (mestno okrožje)
16 Armjansk 26.867 162 166 (mestno okrožje)
17 Dšanko 42.861 26 1648 (mestno okrožje)
18 Jevpatorija 117.565 65 1808 (mestno okrožje)
19 Kerč 158.165 108 1464 (mestno okrožje)
20 Krasnoperekopsk 30.902 22 1405 (mestno okrožje)
21 Saki 28.522 29 984 (mestno okrožje)
22 Simferopol 358.108 107 3347 (mestno okrožje)
23 Sudak 29.448 539 55 (mestno okrožje)
24 Feodosija 108.788 350 311 (mestno okrožje)
25 Jalta 139.584 283 493 (mestno okrožje)
Karta rajonov in mestnih okrožij Krimske republike

Gospodarstvo in turizem[uredi | uredi kodo]

Gospodarstvo (avtonomne) Republike Krim temelji predvsem na kmetijstvu in turizmu. Naklonjeno mu je predvsem blago podnebje na polotoku. Turistična središča so letovišča Jalta, Hursuf, Alušhta, Bahčisaraj, Feodosija in Sudak.

Od leta 2001 do 2013, od julija do avgusta, se je na plaži vasi Popovka, približno 28 km zahodno od Evpatorija, odvijal festival elektronske plesne glasbe KaZantip.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Leta 2015 je ukrajinski parlament 20. februar 2014 uradno določil kot datum »začetka začasno okupiranih in nenadzorovanih ozemelj Ukrajine."
  2. "Treaty to accept Crimea, Sevastopol to Russian Federation signed". Russia Today. 18 March 2014.
  3. "Krim – "darilo", ki lahko zaneti vojno med Ukrajinci in Rusi". Planet Siol.net. 28.2.2014. Pridobljeno dne 3.3.2014.
  4. "Slovenski plebiscit in krimski referendum sta neprimerljiva | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2016-06-17.
  5. "Omejevalni ukrepi EU v odziv na krizo v Ukrajini - Consilium". www.consilium.europa.eu. Pridobljeno dne 2016-06-17.
  6. Prebivalstvo Ukrajine[1]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Subtelny, Orest (2000). Ukraine: A History. University of Toronto Press. p. 78. ISBN 0-8020-8390-0.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]