Sumska oblast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sumska oblast

Сумська область
Oblast
Sumska oblast[1]
Zastava Sumske oblasti
Zastava		Grb Sumske oblasti
Grb
Vzdevek: 
Сумщина (Sumščina)
51°N 34°E / 51°N 34°E / 51; 34Koordinati: 51°N 34°E / 51°N 34°E / 51; 34
DržavaZastava Ukrajine Ukrajina
SedežSumi
Upravljanje
 • Guverner Sumske oblastiVolodimir Artjuh
 • Oblastni svet64[2] seats
Površina
 • Skupno23.834 km2
Rang16. mesto
Prebivalstvo
 (2022)[3]
 • SkupnoUpad 1,035,772
 • Rang19. mesto
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštna številka
40000-41999
Podorčna koda+380-54
Koda ISO 3166UA-59
Rajoni18
Mesta15
Spletna stran[sorada.gov.ua sorada.gov.ua]

Sumska oblast (ukrajinsko Сумська́ о́бласть), poznana tudi kot Sumščina (Су́мщина), je oblast v severovzhodni Ukrajini. V svoji sedanji obliki je bila ustanovljena z združitvijo nekaterih rajonov Harkovske, Černigovske in Poltavske oblasti leta 1939.

Ocenjeno število prebivalcev je 1.035.772 (2022).

Upravno središče oblasti je mesto Sumi. Pomembnejša mesta so še Konotop, Ohtirka, Romni in Šostka. Pomembno vlogo v gospodarstvu Sumske oblasti igra kmetijstvo ter industrija. Skozi njo tudi teče sedem rek.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Sumska oblast se nahaja v severovzhodnem delu Ukrajine. Leži na meji dveh zgodovinskih regij Ukrajine - Kozaškega hetmanata in Slobodske Ukrajine. Nadmorska višina oblasti je med 110 in 240 m.[5] Njegena površina znaša 23.800 km2 in predstavlja 3,95 % površine države.

Oblast meji na Brjansko oblast (Rusija) na severovzhodu, Kursko in Belgorodsko oblast (Rusija) na vzhodu, Harkovsko oblast na jugovzhodu, Poltavsko oblast na jugu in Černigovsko oblast na zahodu.

Skozi regijo teče sedem rek. Največja izmed njih je Desna.[5]

Sumska oblast vključuje 168 naravovarstvenih območij in naravnih rezervatov. Znana je po slikovitih bregovih rek ter izvirih mineralne vode. Hkrati pa se spopada tudi z ekološkimi problemi; erozijo prsti, onesnaževanjem s pesticidi ter onesnaževanjem zraka in vode.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sumska oblast je bila ustanovljena 10. januarja 1939 na podlagi ukaza predsedstva Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze. Takrat je bila del Ukrajinske sovjetske socialistične republike. Sestavljena je bila iz 12 Harkovskih, 17 Černigovskih in 2 rajonov Poltavske oblasti.

Med drugo svetovno vojno je med letom 1941 in 1943 Sumsko oblast okupirala nacistična Nemčija in je bila pod vojaško upravo Wehrmachta. Po umiku nemške vojske je zopšet prešla pod nadzor Ukrajinske SSR.

Leta 1965 je bil eden od nekdanjih rajonov Černigovske oblasti vrnjen Černigovski oblasti.

Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bila Sumska oblast ena izmed regij, kjer so se spopadle ruske in ukrajinske sile.[6][7][8] Dele oblasti je okupirala ruska vojska. Do 4. aprila 2022 je bila pregnana iz vseh mest in vasi v oblasti,[9] do 8. aprila pa iz vseh območij oblasti.[10]

Upravne delitve[uredi | uredi kodo]

Zemljevid Sumske oblasti
Štiri znamke »Lepota in veličina Ukrajine. Sumska oblast.« (2018)

Sumska oblast je sestavljena iz 5 rajonov. Ti so nadalje razdeljeni na 51 gromad (skupnosti). Sedež administracije oblasti je v mestu Sumi. Guvernerja določi predsednik Ukrajine.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Zemljevid najpogostejšega maternega jezika - z modro ukrajinščina, z rdečo ruščina

Po popisu leta 2001 je bilo v Sumski oblasti 88,8% Ukrajincev in 9,4% Rusov.[11]

Starostna struktura[uredi | uredi kodo]

0-14 let: 12,7 %Rast (moški 74.529/ženske 70.521)
15-64 let: 70,8 %Upad (moški 386.250/ženske 422.077)
65 let in več: 16,5 %Stagnacija (moški 60.374/ženske 127.306) (uradni podatki 2013)

[ potreben citat ]

Mediana starosti[uredi | uredi kodo]

skupaj: 42,0 letRast
moški: 38,6 letRast
ženske: 45,4 letRast (uradni podatki 2013)

[ potreben citat ]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Industrija[uredi | uredi kodo]

Glavne industrijske dejavnosti v regiji so: energetsko strojništvo, kmetijska strojegradnja, industrija merskih instrumentov in radijske elektronike, proizvodnja tehnične opreme za za agroindustrijske komplekse, rudarstvo in proizvodnja železove rude,proizvodnja zdravil, predelava nafte in plina, proizvodnja kemikalij, strojegradnja za kemično industrijo, proizvodnja filmskega in foto materiala ter proizvodnja kemičnih gnojil. V regiji je 273 velikih industrijskih podjetij in 327 malih industrijskih podjetij.

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

Leta 1999 je bruto pridelek žit znašal približno 446.000 ton, 664.000 ton sladkorne pese, 27.700 ton sončničnih semen, 343.600 ton krompirja, 108.700 ton mesa, 517.800 ton mleka in 295.300.000 jajc. V začetku leta 1999 je bilo v regiji 781 registriranih kmetij.

Pomembne osebnosti[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

  • Skyline of Sumy
    Mesto Sumi
  • St. George's Church in Okhtyrka
    Cerkev svetega Jurija v Ohtirki
  • Putyvl Fortress
    Trdnjava Putivl
  • Hlukhiv Pedagogical University
    Pedagoška univerza Gluhiv
  • Kruhlyi dvir in Trostianets
    Krugli dvir v Trostjanecu
  • Trostianets Park
    Park Trostjanec
  • Desna-Stara Huta National Nature Park
    Narodni park Desna - Stara Huta
  • Hetman National Nature Park
    Narodni park Hetman

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Syvak, Nina; Ponomarenko, Valerii; Khodzinska, Olha; Lakeichuk, Iryna (2011). Veklych, Lesia (ur.). Toponymic Guidelines for Map and Other Editors for International Use (PDF). United Nations Statistics Division. scientific consultant Iryna Rudenko; reviewed by Nataliia Kizilowa; translated by Olha Khodzinska. Kyiv: DerzhHeoKadastr and Kartographia. str. 20. ISBN 978-966-475-839-7. Pridobljeno 6. oktobra 2020.
  2. ↑ (ukrajinsko) List of members of the Sumy Regional Council of the Sixth Convocation Arhivirano 1 October 2020 na Wayback Machine., Official website Sumy Parliament
  3. ↑ »Чисельність наявного населення України на 1 січня« (PDF). ukrcensus.gov.ua. 1. januar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. julija 2022. Pridobljeno 22. marca 2024.
  4. ↑ »Валовии регіональнии продукт«.
  5. ↑ 5,0 5,1 »ІNVESTMENT PASSPORT of Sumy oblast« (PDF). investukraine.com. State Agency for Investment and National Projects of Ukraine. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. avgusta 2014. Pridobljeno 12. avgusta 2014.
  6. ↑ »Украинские пограничники сообщили об атаке границы со стороны России и Белоруссии«. Interfax. 24. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  7. ↑ »Войска России на севере Украины продвинулись вглубь до пяти километров – Арестович«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  8. ↑ »Перші три дні повномасштабної російсько-української війни (текстовий онлайн) | Громадське телебачення«. Hromadske (v ukrajinščini). 24. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2022.
  9. ↑ Russian troops no longer hold any settlements in Ukraine's Sumy region, says governor, National Post (4 April 2022)
  10. ↑ Sumy region liberated from Russian troops, Ukrayinska Pravda (8 April 2022)
  11. ↑ »Results of the population census of Ukraine in 2001«. Demoscope Weekly.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sumska_oblast&oldid=6194605«