Reichstag

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stavba Reichstag
Reichstag v poznem 19. stoletju
Reichstag 1995

Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.

Poslopje so zgradili med letoma 1884 in 1894 po načrtih nemškega arhitekta Paula Wallota. Stavba je dolga 137 metrov, široka 94 metrov in visoka 54 metrov. Prvi Reichstag je bil zgrajen v slogu pozne italijanske renesanse.

Stavba je bila 27. februarja 1933 požgana, za požig pa so obtožili skupino komunistov, pod vodstvom nizozemca Marinusa van der Lubbeja.[1] Še danes je aktualna in verjetna teorija, da naj bi za požigom Reichstaga stali nacisti sami, kar naj bi potem izkoristili za preganjanje političnih nasprotnikov in uvedbo izrednih razmer ter diktature. Med drugo svetovno vojno so Reichstag močno zastražili in ga spremenili v osrednjo obrambno točko Berlina. Med bitko za Berlin so ga 5. maja 1945 zasedle enote Rdeče armade.

Prva obnovitev poškodovane stavbe se je začela leta 1960 in je trajala do leta 1973. Obnovo je vodil nemški arhitekt Paul Baumgartner, pri njej pa so upoštevali prvotne načrte. Za obnovo Reichstaga so se odločili kljub temu, da se je leta 1961 zahodnonemški parlament preselil v Bonn.

Po združitvi Nemčij leta 1991 so se odločili stavbo Reichstaga znova prenoviti in jo spet spremeniti v parlamentarno poslopje. Na razpisu je leta 1993 zmagal arhitekt sir Norman Foster. Naredil je nov načrt, drugačen od natečajnega. Kupola je kot liv, ki opominja poslance pod steklenim pokrovom, da ima oblast ljudstvo.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Marinus van der Lubbe je bil uradno oproščen obtožb s strani nemške vlade v januarju 2008, 75 let po njegovi usmrtitvi. Že leta 1967 je berlinsko sodišče njegovo kazen simbolično spremenilo na 8 let zapora, leta 1980 pa ga je povsem oprostilo. Leta 1981 je zahodnonemško vrhovno sodišče ponovno spremenilo kazen in razglasilo van der Lubbeja za neprištevnega v času požiga, javnost pa je vseeno zahtevala oprostitev, ker mu je na prvem sojenju sodilo nacistično sodišče. Šele po sprejemu novega zakona, ki ga je Nemčija sprejela leta 1998 je bilo možno kazen spet spremeniti. Kljub oprostilni sodbi dediči van der Lubbeja ne morejo od Nemčije zahtevati povračila.
    Vir: Kate Connolly, 75 years on, executed Reichstag arsonist finally wins pardon, The Guardian, sobota 12. januar 2008. [1]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]