Pojdi na vsebino

Harkovska oblast

Harkovska oblast

Харківська область
Zastava Harkovska oblast
Zastava
Grb Harkovska oblast
Grb
49°35′24″N 36°25′48″E / 49.59000°N 36.43000°E / 49.59000; 36.43000
Država Ukrajina
Upravno središčeHarkov
Upravljanje
 • Vodja ODAOleg Sinjegubov
 • Oblastni svet120 sedežev
 • Vodja svetaTetjana Jegorova-Lucenko
Površina
 • Skupno31.415 km2
Rang4. mesto
Prebivalstvo
 (2021)[1]
 • Skupno2.633.834
 • Rang4. mesto
 • Gostota84 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštne številke
61000–64999
Področna koda+380-57
Koda ISO 3166UA-63

Harkovska oblast (ukrajinsko Харківська область, latinizirano: Harkiv'ska oblast'), pogovorno tudi Harkovščina (ukrajinsko Харківщина, latinizirano: Harkivščyna), je oblast v vzhodni Ukrajini. Njeno upravno središče je Harkov (ukrajinsko Харків – Harkiv).

Na vzhodu meji z Lugansko, na jugovzhodu z Donecko, na jugu z Dnipropetrovsko, na zahodu s Poltavsko in na severozahodu s Sumsko oblastjo, na severu pa ima državno mejo z Rusijo. Je četrta največja ukrajinska upravna enota tako po površini (31 415 km², kar predstavlja 5,20 % ukrajinskega ozemlja) kot po prebivalstvu (2,63 milijona po podatkih iz leta 2021; več prebivalcev imajo Donecka in Dnipropetrovska oblast ter mesto Kijev).

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Harkovska oblast je bila ustanovljena 27. februarja 1932.[2] Preden je dobila današnje meje, se je večkrat zmanjšala: še istega leta so nekateri predeli prešli pod novoustanovljeni Doneško in Černigovsko oblast, septembra 1937 so iz zahodnega dela ozemlja ustanovili Poltavsko oblast, januarja 1939 pa je iz severozahodnih predelov nastala Sumska oblast.

Dvakrat, leta 1958 in 1968, je bila nagrajena z redom Lenina, najvišjim državnim priznanjem ZSSR.[navedi vir]

Po evromajdanu leta 2014 so v oblasti izbruhnili proruski nemiri in nekaj vladnih stavb so za kratek čas zavzeli separatisti, ki so poskušali razglasiti »Harkovsko ljudsko republiko«. V oblast se je istega leta zateklo več sto tisoč beguncev iz Donbasa po razglasitvi Donecke in Luganske ljudske republike.[3]

Ob začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je ruska vojska izvedla ofenzivo na Harkovsko oblast in zasedla slabo polovico njenega ozemlja, vključno z mesti Izjum, Kupjansk in Balaklija. Ukrajinska vojska je v začetku septembra 2022 sprožila protiofenzivo in do konca meseca ponovno zavzela večino oblasti,[4] boji pa potekajo samo še na majhnem območju na skrajnem vzhodu oblasti.[5]

Upravne delitve

[uredi | uredi kodo]

Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 25 rajonov in sedem mest oblastnega pomena, podrejenih neposredno oblastni vladi.

Od oktobra 2020 oblast vsebuje sedem rajonov:

Rajon Upravno središče Površina
(km²)
Prebivalstvo
(2021)[1]
Št. gromad
Bogoduhivski rajon Bogoduhiv 4510,3 124 936 5
Izjumski rajon Izjum 5910,2 175 986 8
Krasnogradski rajon Krasnograd 4912,8 105 948 6
Kupjanski rajon Kupjansk 4618,1 133 135 8
Lozovski rajon Lozova 4025,9 150 400 5
Harkovski rajon Harkov 2644,3 1 745 734 15
Čugujivski rajon Čugujiv 4807 197 695 9

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]
Materni jezik (modro – ukrajinščina, rdeče – ruščina) po občinah Harkovske oblasti (podatki popisa 2001)

Po podatkih ukrajinskega popisa prebivalstva leta 2001 so 70,7 % prebivalstva Harkovske oblasti predstavljali Ukrajinci in 25,6 % Rusi, drugih narodnosti je bilo po manj kot odstotek.[6]

Ukrajinščino je kot svoj materni jezik navedlo 53,8 % in ruščino 44,3 % prebivalcev.[7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
  2. prot. Matvejenko M., ur. (2020). История Харьковской епархии (1850-2013) (v ruščini) (2. izd.). Harkov: "Konstanta", FLP Panov. str. 23. ISBN 978-617-77-22-81-5.
  3. »The Kharkiv oblast: a fragile stability«. OSW Centre for Eastern Studies (v angleščini). 9. junij 2015. Pridobljeno 10. avgusta 2023.
  4. »Five Russian-controlled settlements around Kharkiv reportedly liberated by Ukraine«. EuroWeekly. 3. oktober 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2022. Pridobljeno 3. oktobra 2022.
  5. »Ukraine's northeastern front could decide new battle lines«. AP News (v angleščini). 28. februar 2023. Pridobljeno 10. avgusta 2023.
  6. »Про кількість та склад населення Харківської області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 28. septembra 2023.
  7. »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]