Harkovska oblast
Harkovska oblast Харківська область | |||
|---|---|---|---|
| |||
.svg) | |||
| 49°35′24″N 36°25′48″E / 49.59000°N 36.43000°EKoordinati: 49°35′24″N 36°25′48″E / 49.59000°N 36.43000°E | |||
| Država |  Ukrajina | ||
| Upravno središče | Harkov | ||
| Upravljanje | |||
| • Vodja ODA | Oleg Sinjegubov | ||
| • Oblastni svet | 120 sedežev | ||
| • Vodja sveta | Tetjana Jegorova-Lucenko | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 31.415 km2 | ||
| Rang | 4. mesto | ||
| Prebivalstvo (2021)[1] | |||
| • Skupno | 2.633.834 | ||
| • Rang | 4. mesto | ||
| • Gostota | 84 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+2 (EET) | ||
| • Poletni | UTC+3 (EEST) | ||
| Poštne številke | 61000–64999 | ||
| Področna koda | +380-57 | ||
| Koda ISO 3166 | UA-63 | ||
Harkovska oblast (ukrajinsko Харківська область, latinizirano: Harkiv'ska oblast'), pogovorno tudi Harkovščina (ukrajinsko Харківщина, latinizirano: Harkivščyna), je oblast v vzhodni Ukrajini. Njeno upravno središče je Harkov (ukrajinsko Харків – Harkiv).
Na vzhodu meji z Lugansko, na jugovzhodu z Donecko, na jugu z Dnipropetrovsko, na zahodu s Poltavsko in na severozahodu s Sumsko oblastjo, na severu pa ima državno mejo z Rusijo. Je četrta največja ukrajinska upravna enota tako po površini (31 415 km², kar predstavlja 5,20 % ukrajinskega ozemlja) kot po prebivalstvu (2,63 milijona po podatkih iz leta 2021; več prebivalcev imajo Donecka in Dnipropetrovska oblast ter mesto Kijev).
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Harkovska oblast je bila ustanovljena 27. februarja 1932.[2] Preden je dobila današnje meje, se je večkrat zmanjšala: še istega leta so nekateri predeli prešli pod novoustanovljeni Doneško in Černigovsko oblast, septembra 1937 so iz zahodnega dela ozemlja ustanovili Poltavsko oblast, januarja 1939 pa je iz severozahodnih predelov nastala Sumska oblast.
Dvakrat, leta 1958 in 1968, je bila nagrajena z redom Lenina, najvišjim državnim priznanjem ZSSR.[navedi vir]
Po evromajdanu leta 2014 so v oblasti izbruhnili proruski nemiri in nekaj vladnih stavb so za kratek čas zavzeli separatisti, ki so poskušali razglasiti »Harkovsko ljudsko republiko«. V oblast se je istega leta zateklo več sto tisoč beguncev iz Donbasa po razglasitvi Donecke in Luganske ljudske republike.[3]
Ob začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022 je ruska vojska izvedla ofenzivo na Harkovsko oblast in zasedla slabo polovico njenega ozemlja, vključno z mesti Izjum, Kupjansk in Balaklija. Ukrajinska vojska je v začetku septembra 2022 sprožila protiofenzivo in do konca meseca ponovno zavzela večino oblasti,[4] boji pa potekajo samo še na majhnem območju na skrajnem vzhodu oblasti.[5]
Upravne delitve[uredi | uredi kodo]
Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 25 rajonov in sedem mest oblastnega pomena, podrejenih neposredno oblastni vladi.
Od oktobra 2020 oblast vsebuje sedem rajonov:
| Rajon | Upravno središče | Površina (km²) |
Prebivalstvo (2021)[1] |
Št. gromad |
|---|---|---|---|---|
| Bogoduhivski rajon | Bogoduhiv | 4510,3 | 124 936 | 5 |
| Izjumski rajon | Izjum | 5910,2 | 175 986 | 8 |
| Krasnogradski rajon | Krasnograd | 4912,8 | 105 948 | 6 |
| Kupjanski rajon | Kupjansk | 4618,1 | 133 135 | 8 |
| Lozovski rajon | Lozova | 4025,9 | 150 400 | 5 |
| Harkovski rajon | Harkov | 2644,3 | 1 745 734 | 15 |
| Čugujivski rajon | Čugujiv | 4807 | 197 695 | 9 |
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Po podatkih ukrajinskega popisa prebivalstva leta 2001 so 70,7 % prebivalstva Harkovske oblasti predstavljali Ukrajinci in 25,6 % Rusi, drugih narodnosti je bilo po manj kot odstotek.[6]
Ukrajinščino je kot svoj materni jezik navedlo 53,8 % in ruščino 44,3 % prebivalcev.[7]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
- ↑ prot. Matvejenko M., ur. (2020). История Харьковской епархии (1850-2013) (v ruščini) (2. izd.). Harkov: "Konstanta", FLP Panov. str. 23. ISBN 978-617-77-22-81-5.
- ↑ »The Kharkiv oblast: a fragile stability«. OSW Centre for Eastern Studies (v angleščini). 9. junij 2015. Pridobljeno 10. avgusta 2023.
- ↑ »Five Russian-controlled settlements around Kharkiv reportedly liberated by Ukraine«. EuroWeekly. 3. oktober 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. oktobra 2022. Pridobljeno 3. oktobra 2022.
- ↑ »Ukraine's northeastern front could decide new battle lines«. AP News (v angleščini). 28. februar 2023. Pridobljeno 10. avgusta 2023.
- ↑ »Про кількість та склад населення Харківської області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 28. septembra 2023.
- ↑ »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2019.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Harkovska oblast v Wikimedijini zbirki
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
