Oblast (geografija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Oblást (iz ruščine), ustrezen slovenski prevod bi bil regija (belorusko во́бласць, vobłaść, bolgarsko о́бласт, oblast, bosansko oblast, češko oblast, makedonsko област, oblast, rusko о́бласть, oblasť, slovaško oblasť, srbsko област, oblast, ukrajinsko о́бласть, oblasť), je večja upravna enota v Rusiji, Bolgariji in nekaterih republikah nekdanje Sovjetske zveze: Belorusiji, Kazahstanu, Kirgizistanu, Tadžikistanu, Ukrajini in Uzbekistanu.

Uradna imena v državah naslednicah Sovjetske zveze se razlikujejo, nekatera pa so istoizvorne besede ruskega izraza. Na primer: вобласць, voblasc se uporablja za upravno delitev Belorusije, kazaško облыс, oblis pa za upravno delitev Kazahstana.

Sodobne upravne delitve v nekaterih državah Vzhodne Evrope[uredi | uredi kodo]

Bolgarija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: upravna delitev Bolgarije.

Od leta 1997 je Bolgarija razdeljena na 28 oblasti. Pred tem je bila razdeljena na večje upravne enote, ki so se prav tako imenovale oblasti.

Kazahstan[uredi | uredi kodo]

Kazahstan je razdeljen na štirinajst regij (kazahstansko облыстар, oblistar; rusko области, oblasti). Območja so razdeljena na 177 okrožij (kazahstansko аудандар, aýdandar; rusko районы, rayony). Okraji so nadalje razdeljeni na podeželska okrožja na najnižji ravni uprave, ki vključujejo vsa podeželska naselja in vasi brez pripadajoče občinske uprave.

Mesta Almati in Nursultan imata status 'državnega pomena' in ne pripadata nobeni regiji. Mesto Bajkonur ima poseben status, saj ga do leta 2050 daje v najem Rusiji za kozmodrom Bajkonur. Junija 2018 je mesto Šimkent postalo 'mesto republiškega pomena'.

Rusija[uredi | uredi kodo]

Po ruski ustavi je oblast del zvezne upravne delitve z višjim statusom od upravnih enot znotraj RSFSR pred razpadom Sovjetske zveze. Status zvezne upravne enote daje oblasti nekaj samouprave in predstavništvo v Svetu federacije.

Ukrajina[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: upravna delitev Ukrajine.

Ukrajina je upravno razdeljena na: eno avtonomno republiko (ukrajinsko автономна республіка, avtomna respublika) - Avtonomna republika Krim, ki je bila leta 2014 okupirana in priključena Rusiji, 24 pokrajin (ukrajinsko області, oblast), 490 okrožij (ukrajisko районів rajoniv), 460 mest (ukrajinsko міст - od tega 180 mest s posebnim statusom, republiškega, pokrajinskega pomena; 2 mesti državnega pomena - Kijev, glavno mesto Ukrajine in Sevastopol), 118 okrožij v mestih, 884 naselij mestnega tipa, 10.278 vaških svetov (ukrajinsko сільських рад), 28.457 vasi (ukrajinsko сіл).

Zgodovinske upravne enote[uredi | uredi kodo]

Ruski imperij[uredi | uredi kodo]

V Ruskem imperiju so bile oblasti upravne enote in so bile del krajev. Večina tedanjih oblasti je ležala na obrobju države ali pa so pokrivale območja, kjer so živeli kozaki. Oblasti so bile enakovredne gubernijam. Upravljanje oblasti se je razlikovalo od upravljanja gubernij v tem da so bile na njihovem območju vedno vojske. Vodja oblasti je bil hkrati vodja državne in vojaške uprave.

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev[uredi | uredi kodo]

V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila oblast upravna enota med letoma 1922 in 1929. V tem času je bila država razdeljena na 33 oblasti. Leta 1929 so oblasti zamenjale večje upravne enote, banovine.