Hersonska oblast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hersonska oblast

Херсонська область
Hersonska oblast[1]
Ukraine Oblast Cherson Verwaltung.jpg
Flag of Kherson Oblast
Zastava
Coat of arms of Kherson Oblast
Grb
Vzdevek: 
Hersonščina (Херсонщина)
Kherson in Ukraine (claims hatched).svg
46°30′N 34°0′E / 46.500°N 34.000°E / 46.500; 34.000Koordinati: 46°30′N 34°0′E / 46.500°N 34.000°E / 46.500; 34.000
DržavaZastava Ukrajine Ukrajina
(OkupiranoRusija)[2]
Upravno središčeHerson (de jure)
Upravljanje
 • Vodja ODAGenadij Laguta[3] (Moramo živeti tukaj[4])
 • Oblastni svet64 sedežev
Površina
 • Skupno28.461 km2
Prebivalstvo
 (2021)[5]
 • Skupno1,016,707
 • Rang22. mesto
 • Gostota3,6×10−5 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • Poletje (DST)UTC+3 (EEST)
Poštna številka
73-75
Področna koda+380-55
ISO 3166 kodaUA-65
Registrske tabliceNon-EU-section-with-UA.svg ВT, НТ
Rajoni18
Mesta (skupaj)9
• Območna mesta3
Naselja mestnega tipa30
Vasi658
FIPS 10-4UP08
Spletna stranwww.oda.kherson.ua

Hersonska oblast (ukrajinsko Херсо́нська о́бласть; imenovana tudi Hersonščinaukrajinsko Херсо́нщина) je oblast v južnem delu Ukrajine znotraj Črnomorske nižine, severno od Krima. Njeno upravno središče je Herson. Površina oblasti je 28.461 km2 (4,71 % ukrajinskega ozemlja). Po površini je oblast sedma od štiriindvajsetih ukrajinskih oblasti. Leta 2021 je bilo število prebivalcev 1.016.707 (ocena za leto 2021).[5] Velja za 'košaro sadja' države, saj je številna kmetijska proizvodnja oblasti razpršena po vsej državi, pri čemer pridelava doseže vrhunec v poletnih mesecih. Med Rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je Rusija zasedla celotno oblast, vključno s prestolnico Herson. Oblast je bila ustanovljena 30. marca 1944.[6]

Ozemlje oblasti je državna meja z dolžino 458 km (350 km Črnega morja in 108 km Azovskega morja). Na meji so 4 nadzorne točke: zračno, rečno pristanišče, morski pristanišči Herson in Skadovska. Razdalja od Hersona do Kijeva po železnici je 664 km, po cesti pa 605 km.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Hersonska oblast meji na Dnipropetrovsko oblast na severu, Črno morje in sporno regijo Krim na jugu, Mikolajivsko oblast na zahodu in Azovsko morje in Zaporoško oblast na vzhodu.

Skozi oblast teče Dneper, kjer tvori Kahovsko umetno jezero.

Oblast (znotraj Geničeskega rajona) vključuje severni del Arabatske kose, tanek pas zemlje med bočatim Sivašem in Azovskim morjem, ki je geografsko del Krimskega polotoka. Ker je Rusija leta 2014 pridobila dejanski nadzor nad Avtonomno republiko Krim, so bila južna območja Hersona edini deli Krimskega polotoka pod neposrednim ukrajinskim nadzorom pred Rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.

Upravne delitve[uredi | uredi kodo]

Do reorganizacije leta 2020 je bila Hersonska oblast upravno razdeljena na 18 rajonov (okrožij) in 3 hromade (občine), ki so bile neposredno podrejene oblastni vladi – Herson (upravno središče oblasti), Nova Kahovka in Kahovka. Hromada Herson je bila razdeljena na 3 mestne rajone. Vse spodnje informacije so aktualne od leta 2015.[7]

slovensko ime ukrajinsko ime površina

[ km2 ]
število prebivalcev
2015
upravno središče samo mestno prebivalstvo
Herson Херсон (місто) 423 333.737 Herson 322.260
Gola Pristan Гола Пристань (місто) 9 14.883 Gola Pristan 14.568
Nova Kahovka Нова Каховкa (місто) 223 68.205 Nova Kahovka 62.128
Kahovka Каховкa (місто) 16 36.958 Kahovka 36.958
Berislavski rajon Бериславський (район) 1.721 48.025 Berislav 16.682
Bilozerski rajon Білозерський (район) 1.534 66.564 Bilozerka 9.739
Čaplinski rajon Чаплинський (район) 1.722 35.219 Čaplinka 12.638
Geničeski rajon Генічеський (район) 3.008 59.991 Geničesk 33.748
Golopristranski rajon Голопристанський (район) 3.411 45.827 Gola Pristan 14.666
Gornostajivski rajon Горностаївський (район) 1.018 19.788 Gornostajivka 6.681
Ivanivski rajon Іванівський (район) 1.120 13.995 Ivanivka 4.560
Kalančaški rajon Каланчацький (район) 916 21.568 Kalančak 11.169
Kahovski rajon Каховський (район) 1.450 35.968 Kahovka N/A *
Novotrojicki rajon Новотроїцький (район) 2.298 35.921 Novotrojicke 14.979
Novovoroncovski rajon Нововоронцовський (район) 1.005 21.442 Novovoroncovka 6.379
Nižnosirogoški rajon Нижньосірогозький (район) 1.209 15.985 Nižni Sirogozi 4.891
Oleškivski rajon Олешківський (район) 1.759 71.888 Oleški 36,317
Skadovski rajon Скадовський (район) 1.456 47.930 Skadovsk 21.830
Velikolepetiški rajon Великолепетиський (район) 1.000 16.827 Velika Lepetiha 8.326
Velikooleksandrivski rajon Великоолександрівський (район) 1.540 25.948 Velika Oleksandrivka 9.747
Verhnorogačiški rajon Верхньорогачицький (район) 915 12.003 Verhni Rogačik 5.698
Visokopiljski rajon Високопільський (район) 701 15.121 Visokopilja 6.148

.* Opomba: Čeprav je upravno središče rajona v mestu, po katerem je poimenovano, mesta ne odgovarjajo rajonskim oblastem; namesto tega so neposredno podrejena oblastni vladi in se zato ne štejejo kot del rajonske statistike.

Na nižji upravni ravni so te okrožne uprave razdeljene na:

Na nižji upravni ravni so te rajonske uprave razdeljene na:

Lokalno upravo oblasti nadzoruje Hersonski oblastni svet. Vodja ODA je predsednik Hersonske oblasti, ki ga imenuje Predsednik Ukrajine.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Število prebivalcev oblasti je 1.083.367 (2012), kar je 2,4 % celotnega prebivalstva Ukrajine. Po številu prebivalcev je na 21. mestu. Gostota prebivalstva je 38 prebivalcev na km2.

Približno 61,5 % ali 745.400 ljudi živi v urbanih območjih oblasti in 38,5 % ali 467.600 ljudi živi v kmetijskih središčih / vaseh. Moški predstavljajo 46,7 % ali 565.400 prebivalcev, ženske 53,3 % ali 644.600 prebivalk, upokojenci pa 26,2 % ali 317.400 prebivalcev oblasti.

Narodni popis prebivalstva Ukrajine (2001):[8]

št. nacionalnost število ljudi %
1 Ukrajinci 961.500 82,0
2 Rusi 165.200 14,1
3 Belorusi 8.200 0,7
4 Tatari 5.400 0,5
5 Armenci 4.500 0,4
6 Moldavci 4.200 0,4
7 meshetski Turki 3.700 0,3
8 krimski Tatari 2.100 0,2
9 Romi 1.800 0,1
10 Judje 1.700 0,1
11 Poljaki 1.600 0,1
12 Nemci 1.400 0,1
13 Azerbajdžanci 1.300 0,1
14 Korejci 1.200 0,1
15 Bolgari 1.000 0,1
16 drugi 5.900 0,5
skupaj 1.175.000 100,00

Starostna struktura[uredi | uredi kodo]

0-14 let: 15,1 % Rast (moški 83.397 / ženske 79.303)
15-64 let: 70,5 % Upad (moški 364.907 / ženske 393.933)
65 let in več: 14,4 % Stagnacija (moški 50.404 / ženske 104.856) (uradno leta 2013)

Srednja starost[uredi | uredi kodo]

skupaj: 39,5 let Rast
moški: 36,2 let Rast
ženske: 42,7 let Rast (uradno leta 2013)

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje v Hersonski oblasti je zmerno celinsko, sušno. Povprečne mesečne temperature: julija +25,4 °C, januarja -2,1 °C. V nekaterih dneh poleti lahko temperatura doseže 40 °C, pozimi pa -20 °C. Obdobje brez zmrzali traja 179 dni na leto. Povprečna letna količina padavin je med 320 mm in 400 mm.

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Tipična ukrajinska kmetijska pokrajina v Hersonski oblasti

Javno mnenje[uredi | uredi kodo]

Med referendumom o neodvisnosti leta 1991 je bilo 90,13 % glasov v Hersonski oblasti za Akt o razglasitvi neodvisnosti Ukrajine. Raziskava, ki jo je decembra 2014 izvedel Kijevski mednarodni inštitut za sociologijo, je pokazala, da 1 % prebivalstva oblasti podpira pridružitev svoje regije Rusiji, 94,9 % te zamisli ne podpira, drugi pa so bili neodločeni ali se niso odzvali.[9]

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Syvak idr. (2011), str. 20.
  2. "Russia Says It Takes Control Of Ukraine's Entire Kherson Region". The Nation (angleščina). 15. marec 2022.
  3. "Zelensky replaces head of Kherson Regional State Administration". Ukrinform. 27. oktober 2021.
  4. "Zelensky appointed a new head of the Kherson region in exchange for refusing the election". Ukrajinska Pravda (ukrajinščina). 27. oktober 2021.
  5. 5,0 5,1 "Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 року" (PDF) (ukrajinščina). Kijev: Državna statistična služba Ukrajine. 2021. str. 54–57. Pridobljeno dne 11. julija 2021.
  6. Указ Президиума ВС СССР от 30.03.1944 об образовании Херсонской области в составе Украинской ССР(rusko)
  7. "Чисельність населення". UkrStat (ukrajinščina). Pridobljeno dne 7. januarja 2016.
  8. "Численность и состав населения Херсонской области по итогам Всеукраинской переписи населения 2001 года" (ruščina). Državna statistična služba Ukrajine. 2001. Pridobljeno dne 23. marca 2022.
  9. Лише 3% українців хочуть приєднання їх області до Росії [Le 3 % Ukrajincev si želi, da bi njihova oblast postala del Rusije]. Dzerkalo tižnja (ukrajinščina). 3. januar 2015.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]