Mikolajivska oblast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mikolajivska oblast

Миколаївська область
Oblast
Mikolajivska oblast[1]
Zastava Mikolajivske oblasti
Zastava		Grb Mikolajivske oblasti
Grb
Vzdevek: 
Миколаївщина (Mikolajivščina)
Meje pred julijem 2020
Meje pred julijem 2020
47°25′48″N 31°48′0″E / 47.43000°N 31.80000°E / 47.43000; 31.80000Koordinati: 47°25′48″N 31°48′0″E / 47.43000°N 31.80000°E / 47.43000; 31.80000
DržavaZastava Ukrajine Ukrajina
SedežMikolajiv
Upravljanje
 • GuvernerVitali Kim[2]
 • Oblastni svet64 sedežev
Površina
 • Oblast24.598 km2
Rang14. mesto
Prebivalstvo
 (2022)[3]
 • Oblast1.091.821
 • Rang18. mesto
 • Gostota44 preb./km2
 • Urbano
750.698
 • Ruralno
341.123
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštne številke
54000-56999
Področna koda+380-51
Koda ISO 3166UA-48
Rajoni4
Spletna stran[www.mk.gov.ua
www.mk-oblrada.gov.ua www.mk.gov.ua
www.mk-oblrada.gov.ua]

Mikolajivska oblast (ukrajinsko Миколаївська область, latinizirano: Mykolajivs'ka oblast',IPA: [mɪkoˈlɑjiu̯sʲkɐ ˈɔblɐsʲtʲ]), imenovana tudi Mikolajivščina (ukrajinsko Миколаївщина), je oblast Ukrajine. Njeno upravno središče regije je mesto Mikolajiv. Po zadnji oceni (leta 2022) je prebivalstvo oblasti štelo 1.091.821 ljudi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je ruska vojska v Mikolajivsko oblast vdrla iz Hersonske oblasti. Ukrajinska vojska jih je premagala v bitki za Voznesensk in v bitki za Mikolajiv ter jih pregnala iz oblasti. Od aprila 2022 je bila skoraj vsa provinca pod ukrajinskim nadzorom - izjema je majhen kos peščenega polotoka Kinburn na jugovzhodu, ki ima dostop le iz okupiranega dela Hersonske oblasti.[5]

Julija 2022 se je med mednarodno konferenco o obnovi Ukrajine (URC 2022) v Luganu Švica zavezala, da bo podprla obnovo v Mikolajivski oblasti.[6]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mikolajivska oblast se nahaja v južni polovici Ukrajine. Njena površina (24.600 km²) obsega približno 4,07 % celotne površine Ukrajine.

V smeri zahod-jugozahod meji na Odeško oblast, na severu na Kirovogradsko, na severovzhodu na Dnepropetrovsko in na jugovzhodu na Hersonsko oblast. Na jugu meji na Črno morje. K njej spada tudi polotok Kinburn, otok Berezan v Črnem morju in otok Pervomajsk v estuariju Dnepra. Relief Mikolajivske oblasti je raven in se rahlo spušča proti jugu. Večji del ozemlja leži v Črnomorski nižini.[7] V oblasti se nahaja več nahajališč rud in mineralov kot so nikelj, uran, granit, gnajs in kvarciti.[7]

Podnebje je zmerno celinsko z blago zimo z malo snega in vročim sušnim poletjem.[7]

Na ozemlju oblasti je 85 rek, ki spadajo v porečje Črnega morja.[7] Med najpomembnejše reke spadajo Ingulec, Berezan in Južni Bug, ki pokrajino deli na vzhodni in zahodni del.[7]

Demografija[uredi | uredi kodo]

Leta 2005 je bilo število prebivalstva ocenjeno na 1,2 milijona ljudi. Večina je živela v mestih (66 %), preostanek pa na podeželju. Skoraj 60 % mestnega prebivalstva je živelo v Mikolajivu, ki predstavlja industrijsko, kulturno in upravno središče Mikolajivske oblasti.

Leta 2021 je bilo celotno prebivalstvo regije ocenjeno na 1.108.394 prebivalcev, pri čemer jih je 761.278 (68,7 %) živelo v mestih, preostalih 347.116 (31,3 %) pa na podeželju. V Mikolajivu je živelo 341.123 prebivalcev, kar je predstavljalo 68,8 % mestnega prebivalstva Mikolajivske oblasti.

Gostota prebivalstva v regiji je ena najnižjih v Ukrajini – 45/km2. Mikolajivska oblast predstavlja 2,7 % prebivalstva Ukrajine in zaseda 19. mesto med regijami.

Starostna struktura[uredi | uredi kodo]

0-14 let: 14,7 %Rast (moški 88.668/ženske 83.434)
15-64 let: 70,7 %Upad (moški 396.342/ženske 432.808)
65 let in več: 14,6 %Stagnacija (moški 56.527/ženske 114.987) (uradni podatki 2013)

Mediana starosti[uredi | uredi kodo]

skupaj: 39,7 letaRast
moški: 36,3 letRast
ženske: 42,9 letRast (uradni podatki 2013)

Narodnost, jezik in državljanstvo[uredi | uredi kodo]

V oblasti živi več kot sto etničnih skupin.[8] Najpogostejši jezik je ukrajinščina, drugi najpogostejši pa ruščina.[9] V mestu Mikolajiv je najpogostejši jezik ruščina.[10]

Ob popisu leta 2001 je oblast 1.269.900 stalnih prebivalcev.[11] Od teh je:

  • 1.251.100 (99,1 %) imelo ukrajinsko državljanstvo.[11]
  • 6400 imelo državljanstvo držav SND.[11]
  • 10.200 imelo državljanstvo drugih držav.[11]
  • 4.200 bilo brez državljanstva.[11]
  • 1.000 takih, ki niso navedli svojega državljanstva.[11]
Nacionalnost Stalni prebivalci 2001 Materni jezik 2001[9] Stalni prebivalci 1989 Materni jezik 1989[9]
Število[8] %[8] Ukrajinščina Ruščina %[8] Ukrajinščina Ruščina
Vse[11] 1.269.900 100,0% 69,2% 29,3% 100,0% 64,2% 33,8%
Ukrajinci 1.034.400 81,9% 82,4% 17,5% 75,6%
Rusi 177.500 14,1% 6,2% 93,7% 19,4%
Moldavci 13.200 1,0% 28,5% 16,8% 1,3%
Belorusi 8.400 0,7% 21,8% 58,5% 1,1%
Bolgari 5.600 0,4% 16,9% 53,2% 0,5%
Armenci 4.300 0,3% 7,1% 35,8% 0,1%
Judje 3.300 0,3% 10,1% 87,4% 0,9%
Korejci 1.800 0,1% 6,3% 70,8% 0,0%
Azerbajdžanci 1.500 0,1% 8,1% 33,3% 0,1%
Romi 1.400 0,1% 38,7% 15,2% 0.1%
Poljaki 1.300 0,1% 47,4% 44,1% 0,2%
Tatari 1.300 0,1% 7,3% 73,5% 0.1%
Nemci 1.200 0,1% 26,8% 67,7% 0,1%
Ostali 7.700 0,7% 13,8% 37,3% 0,5%

Upravne delitve[uredi | uredi kodo]

Mikolajivska oblast je bila ustanovljena septembra 1937. Razdeljena je na rajone.

Upravna delitev (od 18. julija 2020 do danes)[uredi | uredi kodo]

Rajoni Mikolajivske oblasti od julija 2020.

18. julija 2020 se je po reformi upravne delitve Ukrajine Mikolajivska oblast razdelila na štiri rajone (pred tem je bila sestavljena iz 19 rajonov in 5 mest):[12][13]

  1. Baštanski rajon (Баштанський район), središče je v mestu Baštanka ;
  2. Mikolajivski rajon (Миколаївський район), središče je v mestu Mikolajiv ;
  3. Pervomajski rajon (Первомайський район), središče je v mestu Pervomajsk ;
  4. Voznesenski rajon (Вознесенський район), središče je v mestu Voznesesk .

Infrastruktura in gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Javno mnenje[uredi | uredi kodo]

Med referendumom leta 1991 je 89,45% volivcev v Mikolajivski oblasti glasovalo za neodvisno Ukrajino. Decembra 2014 je raziskava Kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo pokazala, da bi 95,5% prebivalcev oblasti nasprotovalo priključitvi Rusiji, 2,1% podpiralo, ostali pa so bili neodločeni ali se niso odzvali.[14]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Syvak, Nina; Ponomarenko, Valerii; Khodzinska, Olha; Lakeichuk, Iryna (2011). Veklych, Lesia (ur.). Toponymic Guidelines for Map and Other Editors for International Use (PDF). United Nations Statistics Division. scientific consultant Iryna Rudenko; reviewed by Nataliia Kizilowa; translated by Olha Khodzinska. Kyiv: DerzhHeoKadastr and Kartographia. str. 20. ISBN 978-966-475-839-7. Pridobljeno 6. oktobra 2020.
  2. ↑ Zelensky appoints new head of Mykolaiv Regional State Administration, Ukrinform (26 November 2020)
  3. ↑ »Чисельність наявного населення України на 1 січня« (PDF). ukrcensus.gov.ua. 1. januar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. julija 2022. Pridobljeno 22. marca 2024.
  4. ↑ »Валовии регіональнии продукт«.
  5. ↑ Ukraine war: Kyiv claims major gains as Russia exits Kherson, BBC News
  6. ↑ »Rebuilding Ukraine will cost $750 billion«. www.brusselstimes.com (v angleščini). The Brussels Times. Pridobljeno 11. julija 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 Vermenych, Ya.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 National composition of population. About number and composition population of Mykolaiv Region by data All-Ukrainian census of the population 2001, State Statistics Committee of Ukraine, 2003–2004
  9. ↑ 9,0 9,1 9,2 Linguistic composition of the population. About number and composition population of Mykolaiv Region by data All-Ukrainian census of the population 2001, State Statistics Committee of Ukraine, 2003–2004
  10. ↑ In a survey in 2017, 63% of the population of the city of Mykolaiv spoke Russian at home, 7% Ukrainian, and 28% spoke both Ukrainian and Russian equally.

    »Public Opinion Survey of Residents of Ukraine June 9 – July 7, 2017« (PDF). iri.org. Avgust 2017. str. 89. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. avgusta 2017.
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 11,4 11,5 11,6 Permanent population. About number and composition population of Mykolaiv Region by data All-Ukrainian census of the population 2001, State Statistics Committee of Ukraine, 2003–2004
  12. ↑ »Про утворення та ліквідацію районів. Постанова Верховної Ради України № 807-ІХ«. Голос України (v ukrajinščini). 18. julij 2020. Pridobljeno 3. oktobra 2020.
  13. ↑ »Нові райони: карти + склад« (v Ukrainian). Міністерство розвитку громад та територій України.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  14. ↑ »ЛИШЕ 3% УКРАЇНЦІВ ХОЧУТЬ ПРИЄДНАННЯ ЇХ ОБЛАСТІ ДО РОСІЇ« [Samo 3% Ukrajincev želi, da bi njihova oblast postala del Rusije]. Dzerkalo tižnja (v ukrajinščini). 3. januar 2015.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mikolajivska_oblast&oldid=6203980«