Donecka oblast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Donecka oblast

Донецька область
Oblast Ukrajine
Zastava Donecka oblast
Zastava		Grb Donecka oblast
Grb
48°8′24″N 37°44′24″E / 48.14000°N 37.74000°E / 48.14000; 37.74000Koordinati: 48°8′24″N 37°44′24″E / 48.14000°N 37.74000°E / 48.14000; 37.74000
Država Ukrajina
Upravno središčeDoneck (de jure)
Kramatorsk (de facto)
Upravljanje
 • Vodja ODAIgor Moroz (v. d.)
 • Oblastni svetni konstituiran[1]
Površina
 • Skupno26.517 km2
Rang11. mesto
Prebivalstvo
 (2021)[2]
 • Skupno4.100.280
 • Rang1. mesto
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštne številke
83000–87999
Področna koda+380-62
Koda ISO 3166UA-14

Donecka oblast (ukrajinsko Донецька область, rusko Донецкая область) je oblast v vzhodni Ukrajini. Njeno upravno središče je Doneck, vendar je trenutno zaradi rusko-ukrajinske vojne njena vojaško-civilna administracija v Kramatorsku.

Na zahodu meji z Zaporoško in Dnepropetrovsko, na severu s Harkovsko in na vzhodu z Lugansko oblastjo, na jugovzhodu pa ima državno mejo z Rusijo. Z juga jo obliva Azovsko morje. Je enajsta največja ukrajinska oblast po površini (26 517 km², kar predstavlja 4,39 % ukrajinskega ozemlja), a prva po številu prebivalcev (4,1 milijona po podatkih iz leta 2021).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Na območju Donbasa je Vseruski centralni izvršni komite 2. julija 1932 ustanovil Doneško oblast iz delov Dnepropetrovske in Harkovske oblasti. Za sedež je bilo izbrano mesto Artemivsk (današnji Bahmut).[3] Resolucijo je 16. julija odobril Centralni izvršni komite ZSSR s spremembo, da so za sedež oblasti določili mesto Stalino (današnji Doneck).[4] 3. junija 1938 se je Doneška oblast razdelila na Stalinsko (današnjo Donecko) in Vorošilovgradsko (današnjo Lugansko) oblast.[5].

Novembra 1961 se je v okviru destalinizacije mesto Stalino preimenovalo v Doneck, z njim pa tudi Stalinska v Donecko oblast.

Po evromajdanu leta 2014 so v oblasti izbruhnili proruski nemiri, ki so prerasli v donbaško vojno. Paravojaške sile z rusko podporo so v oblasti proglasile neodvisnost kot Donecka ljudska republika.[6] Junija 2014 se je ukrajinska oblastna vlada začasno preselila v Mariupol,[7] oktobra istega leta pa v Kramatorsk.[8]

21. februarja 2022 je Rusija priznala Donecko ljudsko republiko kot samostojno državo v mejah Donecke oblasti,[9] 30. septembra pa jo enostransko anektirala. Od pričetka ruske invazije na Ukrajino na območju oblasti potekajo siloviti spopadi[10] in trenutno (stanje 2023) se je približno polovica nahaja pod rusko okupacijo, medtem ko polovico nadzirajo ukrajinske sile.

Upravne delitve[uredi | uredi kodo]

Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 18 rajonov in 28 mest oblastnega pomena, podrejenih neposredno oblastni vladi.

Od oktobra 2020 oblast vsebuje osem rajonov:

Rajon Upravno središče Površina
(km²)		 Prebivalstvo
(2021)[2]		 Št. gromad
Bahmutski rajon Bahmut 1747,6 224 528 7
Volnovaški rajon Volnovaha 4449,1 141 797 8
Gorlivški rajon Gorlivka 2468,4 664 949 9
Donecki rajon Doneck 2895,1 1 490 301 6
Kalmiuski rajon Kalmiuske (Komsomolske) 3132,6 121 234 5
Kramatorski rajon Kramatorsk 5186,3 553 559 12
Mariupolski rajon Mariupol 2623,8 510 425 5
Pokrovski rajon Pokrovsk 4020 393 487 14

Na ozemljih, ki niso pod ukrajinskim nadzorom, se je ohranila upravna delitev izpred leta 2020.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Materni jezik (modro – ukrajinščina, rdeče – ruščina) po občinah Donecke oblasti (podatki popisa 2001)

Po podatkih ukrajinskega popisa prebivalstva leta 2001 so Ukrajinci predstavljali 56,9 % prebivalstva Donecke oblasti in Rusi 38,2 %. 1,61 % prebivalcev se je opredelilo za Grke in 0,92 % za Beloruse, drugih narodnosti je bilo po manj kot pol odstotka.[11]

Približno tri četrtine ljudi je kot svoj materni jezik navedlo ruščino, slaba četrtina pa ukrajinščino.[12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »There will be no elections in Donbass until Russia withdraws troops - the vice-speaker«. Ukrajinska pravda (v ukrajinščini). 19. julij 2020.
  2. ↑ 2,0 2,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
  3. ↑ Постанова ВУЦВК № 138 від 2 липня 1932 р. «Про утворення Донецької области»
  4. ↑ Постанова ВУЦВК № 237 від 16 липня 1932 р. «Про визначення м. Сталіного за адміністративний центр Донецької области»
  5. ↑ Указ Президії Верховної Ради СРСР від 3 червня 1938 року «Про поділ Донецької області УРСР на Донецьку і Ворошиловградську області» // Пролетарська правда. — 1938. — № 126 (4932). — 4 червня. — С. 1.
  6. ↑ Matsuzato, Kimitaka (2022). »The First Four Years of the Donetsk People's Republic«. The War in Ukraine's Donbas. Central European University Press. str. 43–66. doi:10.7829/j.ctv26jp68t.7. ISBN 9789633864203.
  7. ↑ »Тарута переїхав до Маріуполя« (v ukrajinščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2015.
  8. ↑ »Кихтенко: ДонОГА разместят в Краматорске, силовые структуры — в Мариуполе«. УНИАН (v ruščini). 13. oktober 2014. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 27. novembra 2019.
  9. ↑ »Putin recognizes separatist claims to Ukraine's entire Donbass region«. Politico.eu (v angleščini). 22. februar 2022.
  10. ↑ »Zelenski obiskal frontno črto v Donecku«. STA. 4. september 2023.
  11. ↑ »Про кількість та склад населення Донецької області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 28. septembra 2023.
  12. ↑ »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 29. septembra 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Donecka_oblast&oldid=6122667«