Luganska oblast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Luganska oblast

Луганська область
Zastava Luganska oblast
Zastava
Grb Luganska oblast
Grb
48°55′12″N 39°1′12″E / 48.92000°N 39.02000°E / 48.92000; 39.02000Koordinati: 48°55′12″N 39°1′12″E / 48.92000°N 39.02000°E / 48.92000; 39.02000
Država Ukrajina
Upravno središčeLugansk (de jure)
Upravljanje
 • Vodja ODAArtem Lisogor
 • Oblastni svetni konstituiran[1]
Površina
 • Skupno26.684 km2
Rang10. mesto
Prebivalstvo
 (2021)[2]
 • Skupno2.121.322
 • Rang7. mesto
 • Gostota79 preb./km2
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Poštne številke
91000–94999
Področna koda+380-64
Koda ISO 3166UA-09

Luganska oblast (ukrajinsko Луганська область, rusko Луганская область) je oblast na skrajnem vzhodu Ukrajine. Njeno upravno središče je uradno Lugansk, ki je trenutno pod rusko okupacijo.

Na zahodu meji na Donecko in Harkovsko oblast, z ostalih strani pa ima državno mejo z Rusijo (Belgorodska, Voroneška in Rostovska oblast). Med ukrajinskimi oblastmi se uvršča na deseto mesto po površini (4,42 % ozemlja Ukrajine) in na šesto (vštevši samostojno mesto Kijev pa sedmo) mesto po številu prebivalcev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Oblast je bila ustanovljena 3. junija 1938 z razdelitvijo dotedanje Doneške oblasti na Stalinsko (današnjo Donecko) in Vorošilovgradsko (današnjo Lugansko) oblast.[3].

Leta 1958 so z odločitvijo Nikite Hruščova, da se mesta ne smejo imenovati po živečih ljudeh, mestu Vorošilovgradu vrnili prejšnje ime Lugansk, s tem pa se je tudi Vorošilovgradska oblast preimenovala v Lugansko.[4] Ime Vorošilovgradska oblast se je znova uporabljalo med letoma 1970 in 1991.[5]

Po evromajdanu in politični krizi, ki se je sprevrgla v donbaško vojno, so aprila 2014 proruski separatisti zasedli stavbe regionalne vlade in proglasili Lugansko ljudsko republiko.[6] Po mednarodno nepriznanem referendumu 11. maja v zasedenih delih oblasti je Luganska ljudska republika razglasila neodvisnost.[7] Pod nadzorom separatistov je ostala približno južna tretjina Luganske oblasti, vključno z glavnim mestom Luganskom.[8] Ukrajinska oblastna vlada se je začasno preselila v Severodoneck.[9]

21. februarja 2022 je Rusija priznala Lugansko ljudsko republiko kot samostojno državo.[8] Tri dni zatem, ob začetku invazije na Ukrajino, je napadla območja pod nadzorom ukrajinske vlade in do začetka julija prevzela nadzor nad skoraj celotno Lugansko oblastjo.[10] Med 23. in 27. septembrom 2022 je v Luganski in še treh ukrajinskih oblasteh potekal referendum o priključitvi Rusiji, ki je bila po uradnih rezultatih v Luganski oblasti izglasovana s 98,42 %,[11] in 30. septembra je Vladimir Putin podpisal odlok o aneksiji vseh štirih oblasti. Ukrajina, Evropska unija in Združeni narodi referendumov in aneksije niso priznali.[12]

Trenutno (stanje 2023) je pod ruskim nadzorom skoraj celotna oblast razen nekaj ozemelj na njenem zahodu, kjer potekajo spopadi med ukrajinskimi in ruskimi silami.

Upravne delitve[uredi | uredi kodo]

Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 18 rajonov in 14 mest oblastnega pomena, podrejenih neposredno oblastni vladi.

Od oktobra 2020 oblast vsebuje osem rajonov:

Rajon Upravno središče Površina
(km²)
Prebivalstvo
(2021)[2]
Št. gromad
Alčevski rajon Alčevsk 2006,1 437.513 3
Dovžanski rajon Dovžansk 2139 206.360 2
Luganski rajon Lugansk 2147,4 529.716 3
Rovenkovski rajon Rovenki 2087,6 295.057 3
Svatovski rajon Svatove 5329,1 78.278 7
Severodonecki rajon Severodoneck 2685,7 369.421 6
Starobilski rajon Starobilsk 6930,6 126.010 8
Ščastinski rajon Novoajdar 3380,4 78.967 5

Na ozemljih, ki niso pod ukrajinskim nadzorom, se je ohranila upravna delitev izpred leta 2020.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Prevladujoči materni jezik (modro – ukrajinščina, rdeče – ruščina) po občinah Luganske oblasti (podatki popisa 2001)

Po podatkih ukrajinskega popisa prebivalstva leta 2001 so Ukrajinci predstavljali 58 % prebivalstva Luganske oblasti in Rusi 39 %. Druge narodnosti so predstavljale vsaka manj kot odstotek prebivalstva.[13]

69 odstotkov ljudi je kot svoj materni jezik navedlo ruščino, 30 odstotkov pa ukrajinščino.[14]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »There will be no elections in Donbass until Russia withdraws troops - the vice-speaker«. Ukrajinska pravda (v ukrajinščini). 19. julij 2020.
  2. 2,0 2,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
  3. Указ Президії Верховної Ради СРСР від 3 червня 1938 року «Про поділ Донецької області УРСР на Донецьку і Ворошиловградську області» // Пролетарська правда. — 1938. — № 126 (4932). — 4 червня. — С. 1.
  4. »Записки из Якирова Посада – Луганск-Ворошиловград-Луганск«. Shusek.livejournal.com. 2. november 2009.
  5. Закон УССР от 19.06.1991 № 1213-XII
  6. »Separatists Declare 'People's Republic' In Ukraine's Luhansk«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 28. april 2014.
  7. »Ukrajinski regiji Doneck in Lugansk razglasili neodvisnost«. MMC RTV-SLO. 12. maj 2014.
  8. 8,0 8,1 »Donetsk and Luhansk: What you should know about the 'republics'«. Al Jazeera (v angleščini). 22. februar 2022.
  9. »Северодонецк стал официальным центром Луганской области«. Lg-News.net (v ruščini). 28. september 2014.
  10. »Война в Украине: хроника событий 17 июня - 8 июля«. BBC v ruščini (v ruščini). Pridobljeno 14. novembra 2023.
  11. »Russian Foreign Ministry's statement on the referendums in the DPR, LPR, Kherson and Zaporozhye regions«. Stalno predstavništvo Ruske federacije v Evropski uniji (v angleščini). 28. september 2022.
  12. »Ostre kritike Putinovega podpisa aneksije«. Dnevnik. 30. september 2022.
  13. »Про кількість та склад населення Луганської області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 14. novembra 2023.
  14. »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 14. novembra 2023.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]