Vladimir Putin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vladimir Putin
Владимир Путин
Portret
Predsednik Ruske federacije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
7. maja 2012
PredhodnikDimitrij Medvedjev
Predsednik Ruske vlade
Na položaju
8. maj 2008 – 7. maj 2012
PredhodnikDimitrij Medvedjev
NaslednikIgor Šuvalov
Osebni podatki
Osebni podatki
RojstvoVladimir Vladimirovič Putin
7. oktober 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…] (68 let)
V.F. Snegiryov Maternity Hospital No.6[d][4]
NarodnostZastava Rusije Rus
Politična strankaZdružena Rusija
ZakonciLjudmila Putin
1983 - 2014
OtrociMarija
Jekaterina
Poklicpolitik, pravnik, judoist, avtobiograf, sambo fighter, kaskader, trener, intelligence agent, vojaška osebnost, odvetnik
Verska opredelitev
pravoslavna
PodpisPutin signature.svg
Spletna stranputin.kremlin.ru
eng.putin.kremlin.ru

Vladimir Vladimirovič Putin [vladímir vladímirovič pútin] (rusko: Влади́мир Влади́мирович Пу́тин) O tem zvoku izgovorjava , ruski politik in državnik, * 7. oktober 1952, Leningrad, Sovjetska zveza. Tekoče govori nemški jezik in, kot pravi sam, »tudi malo angleškega«, je mojster v borilnih veščinah sambo in judo.

Putin je diplomiral na leningrajski pravni fakulteti leta 1975, istega leta je bil rekrutiran v KGB. Do leta 1990 je služboval v Vzhodni Nemčiji. Tajno službo je zapustil leta 1991. Od leta 1991 do leta 1996 je v mestni hiši mesta Leningrad vodil komite za zunanje zveze. V letih od 1994 do 1996 je bil tudi prvi namestnik leningrajskega župana. V tem času se ga je prijel vzdevek »siva eminenca«. Kasneje se je leta 1996 preselil v Moskvo, da bi se pridružil administraciji predsednika Borisa Jelcina. Od julija 1998 do avgusta 1999 je bil vodja FSB (agencije, ki je nasledila KGB) in sekretar Varnostnega sveta, preden je bil avgusta 1999 imenovan za predsednika vlade. Po odstopu Jelcina je Putin postal vršilec dolžnosti, manj kot štiri mesece kasneje pa je bil dokončno izvoljen na svoj prvi predsedniški mandat in je bil ponovno izvoljen leta 2004. Ker je bil takrat ustavno omejen na dva zaporedna mandata kot predsednik, se je Putin odločil, da bo med letoma 2008 in 2012 ponovno postal premier, leta 2012 pa je bil ponovno izvoljen za predsednika in spet leta 2018. Aprila 2021 je po referendumu podpisal zakonodajno spremembo, ki bi mu omogočila, da se še dvakrat poteguje za ponovne volitve, s čimer bi lahko podaljšala predsedovanje na leto 2036.[5][6]

V njegovem prvem predsedniškem mandatu je rusko gospodarstvo raslo osem let zapored, pri čemer se je BDP meril s kupno močjo za 72 %, realni dohodki so se povečali za faktor 2,5, realne plače so se več kot potrojile; brezposelnost in revščina sta se več kot prepolovila, samozadovoljno življenje Rusov se je močno povečalo. Rast je bila posledica petkratnega zvišanja cen nafte in plina, ki predstavlja večino ruskega izvoza, okrevanja po postkomunistični depresiji in finančnih krizah, povečanja tujih naložb ter preudarne gospodarske in fiskalne politike.[7] and prudent economic and fiscal policies.[8][9] Od leta 2008 do 2012 je bil pod vodstvom Dmitrija Medvedeva in je nadzoroval obsežno vojaško reformo in reformo policije. Leta 2012 je Putin iskal tretji mandat predsednika in zmagal s skoraj 64 % glasov.[10] Znižanje cen nafte skupaj z mednarodnimi sankcijami, uvedenimi v začetku leta 2014 po ruski priključitvi Krima in vojni v Donbasu, je leta 2015 povzročilo zmanjšanje BDP za 3,7 %, čeprav se je rusko gospodarstvo leta 2016 okrepilo z 0,3 -odstotno rastjo BDP, recesije pa uradno konec.[11] Putinov razvoj je vključeval gradnjo cevovodov, obnovo satelitskega navigacijskega sistema GLONASS in izgradnjo infrastrukture za mednarodne dogodke, kot so Zimske olimpijske igre 2014 v Sočiju. Putin je na volitvah 2018 prejel 76 % glasov in bil ponovno izvoljen za šestletni mandat, ki se bo končal leta 2024.

Putin je ločen in ima hčerki Marijo (rojena leta 1985) in Katarino (rojena leta 1986).[12]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Putinova starša

Putin's parents, Vladimir Spiridonovich and Maria Ivanovna (née Shelomova)Vladimir Vladimirovič Putin se je rodil 7. oktobra 1952 v Leningradu (danes Sankt Peterburg, Rusija).[13][14] Bil je najmlajši od treh otrok Vladimirja Spiridonoviča Putina (1911–1999) in Marije Ivanovne Putine (rojena Šelomova; 1911–1998). Spiridon Putin, dedek Vladimirja Putina, je bil Leninov kuhar.[15][16] Pred Putinovim rojstvom sta umrla dva brata, Viktor in Albert, rojena sredi tridesetih let. Albert je umrl v otroštvu, Viktor pa zaradi davice med obleganjem Leningrada s strani sil nacistične Nemčije v drugi svetovni vojni.[17] Putinova mama je bila tovarniška delavka, njegov oče pa je bil nabornik v sovjetski mornarici in služil v podmorniški floti v začetku tridesetih let. Na začetku druge svetovne vojne je njegov oče služil v uničevalnem bataljonu NKVD.[18][19][20] Kasneje je bil premeščen v redno vojsko in bil leta 1942 hudo ranjen.[21] Putinovo babico po materini strani so leta 1941 ubili nemški okupatorji v regiji Tver, njegovi strici po materini strani pa so med drugo svetovno vojno izginili na vzhodni fronti.[22]

1. septembra 1960 je Putin začel obiskovati šolo št. 193 na Baskovem pasu, blizu svojega doma. Bil je eden redkih v razredu (približno 45 učencev), ki še niso bili člani organizacije Mladi pionir. Pri 12 letih je začel vaditi sambo in judo.[23] Putin je študiral nemščino na srednji šoli 281 v Sankt Peterburgu in jo danes tudi tekoče govori.[24]

Putin je leta 1970 študiral pravo na Leningradski državni univerzi po imenu Andreja Ždanova (danes Državna univerza Sankt Peterburg) in diplomiral leta 1975.[25] Pridružiti se je moral Komunistični partiji Sovjetske zveze in ostati njen član, dokler ni prenehala obstajati (avgusta 1991 je bila prepovedana).[26] Putin je spoznal Anatolija Sobčaka, docenta, ki je poučeval poslovno pravo in kasneje postal soavtor ruske ustave in korupcijskih shem, preganjanih v Franciji.[27]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Družina[uredi | uredi kodo]

Vladimir in Ljudmila pri polaganju cvetja žrtvam napada 11. septembra 2001.

28. julija 1983 se je Putin poročil z Ljudmilo Škrebnevo, od leta 1985 do 1990 sta skupaj živela v Vzhodni Nemčiji. Imata dve hčerki, Marijo Putino, rojeno 28. aprila 1985 v Leningradu, in Jekaterino Putino, rojeno 31. avgusta 1986 v Dresdnu, Vzhodna Nemčija.[28]

Preiskava Proekt Media leta 2020 trdil, da ima Putin s Svetlano Krivonogikh še eno hčer, Elizaveto, rojeno leta 2003.[29][30]

Aprila 2008 je Moskovski dopisnik poročal, da se je Putin ločil z Ljudmilo in se poročil z ritmično telovadko Alino Kabajevo. Zgodba je bila zanikana,[31][32] prav tako sta se Putin in Ljudmila še naprej javno pojavljala kot zakonca, status njegovega odnosa s Kabajevo pa je postal tema ugibanj.[33][34][35][36] V naslednjih letih so pogosto poročali, da imata Putin in Kabajeva skupaj več otrok, čeprav so bila ta neutemeljena poročanja zanikana.[37]

6. junija 2013 sta Putin in Ljudmila sporočila, da je njun zakon končan, 1. aprila 2014 pa je Kremlj potrdil, da je ločitev dokončna.[38][39][40] Leta 2015 naj bi Kabajeva rodila hčerko; Putin naj bi bil oče. Leta 2019 naj bi Kabajeva Putinu rodila sinova dvojčka.[37][34]

Putin ima dva vnuka, rojena v letih 2012 in 2017.[41][42]

Njegov bratranec Igor Putin je bil direktor moskovske banke Master Bank in bil obtožen številnih škandalov o pranju denarja.[43][44]

Hišni ljubljenčki[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Hišni ljubljenčki Vladimirja Putina

Putin je od različnih voditeljev držav prejel pet psov: Konnija, Buffy, Yume, Vernija in Pašo. Konni je poginil leta 2014. Ni znano, kaj se je zgodilo s prejšnjima dvema pudljema družine Putin, Tosyo in Rodeom.[45]

Vera[uredi | uredi kodo]

Putin pripada Ruski pravoslavni Cerkvi. Njegova mama je bila predana krščanska vernica in obiskovala Rusko pravoslavno cerkev, medtem ko je bil njegov oče ateist.[46] Čeprav njegova mama doma ni hranila ikon, je kljub takratnemu vladnemu preganjanju njene vere redno obiskovala cerkev. Mama je Vladimirja skrivaj krstila kot otroka in ga redno vodila na bogoslužja.[21] Po Putinovih besedah ​​se je njegovo versko prebujanje začelo po hudi prometni nesreči, v kateri je bila udeležena njegova žena leta 1993, in življenjsko nevarnem požaru, ki je požgal njihovo dačo avgusta 1996.[47]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Record #122188926 // Vladimir Putin — 2012—2016.
  2. SNAC — 2010.
  3. Brockhaus Enzyklopädie
  4. http://www.rosbalt.ru/piter/2014/08/22/1306942.html
  5. "Putin signs law allowing him to serve 2 more terms as Russia's president". www.cbsnews.com.
  6. "Putin — already Russia's longest leader since Stalin — signs law that may let him stay in power until 2036". USA TODAY.
  7. ПОСТУПЛЕНИЕ ИНОСТРАННЫХ ИНВЕСТИЦИЙ ПО ТИПАМ Rosstat
  8. Putin: Russia's Choice, (Routledge 2007), by Richard Sakwa, Chapter 9.
  9. Fragile Empire: How Russia Fell In and Out of Love with Vladimir Putin, Yale University Press (2013), by Ben Judah, page 17.
  10. Shuster, Simon. "In Russia, an Election Victory for Putin and Then a 'Paid Flash Mob'", Time (5 March 2012).
  11. "It's Official: Sanctioned Russia Now Recession Free". Forbes. 3 April 2017.
  12. Allen, Cooper (2 April 2014). "Putin divorce finalized, Kremlin says". USA Today.
  13. Rosenberg, Matt (12 August 2016). "When Was St. Petersburg Known as Petrograd and Leningrad?". About.com. Pridobljeno dne 16 September 2016.
  14. "Prime Minister of the Russian Federation – Biography". 14 May 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 May 2010. Pridobljeno dne 31 July 2015.
  15. "Putin says grandfather cooked for Stalin and Lenin". reuters.com. Reuters. Pridobljeno dne 30 January 2021.
  16. Sebestyen, Victor (2018), Lenin the Dictator, London: Weidenfeld & Nicolson, str. 422, ISBN 978-1-4746-0105-4
  17. "At Event, a Rare Look at Putin's Life". The New York Times. 27 January 2012.
  18. Vladimir Putin; Nataliya Gevorkyan; Natalya Timakova; Andrei Kolesnikov (2000). First Person. trans. Catherine A. Fitzpatrick. PublicAffairs. str. 208. ISBN 978-1-58648-018-9.
  19. First Person An Astonishingly Frank Self-Portrait by Russia's President Vladimir Putin The New York Times, 2000.
  20. Putin's Obscure Path From KGB to Kremlin Arhivirano 4 March 2016 na Wayback Machine. Los Angeles Times, 19 March 2000.
  21. 21,0 21,1 (Sakwa 2008, str. 3)
  22. Sakwa, Richard. Putin Redux: Power and Contradiction in Contemporary Russia (2014), p. 2.
  23. "Prime Minister". Russia.rin.ru. Pridobljeno dne 24 September 2011.
  24. "In Tel Aviv, Putin's German Teacher Recalls 'Disciplined' Student". Haaretz. 26 March 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 November 2015. Pridobljeno dne 16 April 2016.
  25. Hoffman, David (30 January 2000). "Putin's Career Rooted in Russia's KGB". The Washington Post.
  26. Владимир Путин. От Первого Лица. Chapter 6 Arhivirano 30 June 2009 na Wayback Machine.
  27. Pribylovsky, Vladimir (2010). "Valdimir Putin" (PDF). Власть–2010 (60 биографий) (ruščina). Moscow: Panorama. str. 132–139. ISBN 978-5-94420-038-9.
  28. Sakwa, Richard (2007). Putin: Russia's Choice (2 izd.). Routledge. ISBN 978-1-134-13345-1.
  29. Zakharov, Andrey; Badanin, Roman; Rubin, Mikhail (25 November 2020). "An investigation into how a close acquaintance of Vladimir Putin attained a piece of Russia". maski-proekt.media. Proekt. Pridobljeno dne 22 January 2021.
  30. "Investigation Claims to Uncover Putin's Extramarital Daughter". The Moscow Times. 25 November 2020. Pridobljeno dne 22 January 2021.
  31. "Putin Romance Rumors Keep Public Riveted". Radio Free Europe/Radio Liberty. 18 April 2008. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  32. Herszenhorn, David M. (5 May 2012). "In the Spotlight of Power, Putin Keeps His Private Life Veiled in Shadows". The New York Times. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  33. Hoyle, Ben (14 March 2015). "Motherland is gripped by baby talk that Putin is father again". The Times. London. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  34. 34,0 34,1 Sharkov, Damien (2 February 2016). "What Do We Know About Putin's Family?". Newsweek. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  35. "Vladimir Putin and Google: The most popular search queries answered". BBC News. 19 March 2018. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  36. "A new Russian first Lady? Putin hints he may marry again". Reuters. 20 December 2018. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  37. 37,0 37,1 "Алина Кабаева после долгого перерыва вышла в свет, вызвав слухи о новой беременности (ФОТО, ВИДЕО)" [Alina Kabaeva after a long break was published, triggering rumors of a new pregnancy (PHOTO, VIDEO)]. NEWSru (ruščina). 19 May 2015. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  38. "Russia President Vladimir Putin's Divorce Finalized". BBC News. 2 April 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 April 2014. Pridobljeno dne 2 April 2014.
  39. Allen, Cooper (2 April 2014). "Putin Divorce Finalized, Kremlin says". USA Today. Pridobljeno dne 11 June 2020.
  40. MacFarquahar, Neil (13 March 2015). "Putin Has Vanished, but Rumors Are Popping Up Everywhere". The New York Times. Pridobljeno dne 11 June 2020.
  41. "Путин сообщил о рождении второго внука" [Putin announced the birth of a second grandson] (ruščina). NTV. 15 June 2017. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  42. Agence France-Presse (15 June 2017). "Russia's Putin opens up about grandchildren, appeals for family privacy during live TV show". South China Morning Post. Pridobljeno dne 2 May 2020.
  43. Kroft, Steve (19 May 2019). "How the Danske Bank money-laundering scheme involving $230 billion unraveled". CBS News. Pridobljeno dne 11 June 2020.
  44. "OCCRP – The Russian Banks and Putin's Cousin". reportingproject.net. Pridobljeno dne 10 June 2019.
  45. "Сколько собак у Путина?" [How many dogs does Putin have?]. aif.ru (ruščina). 23 October 2017. Pridobljeno dne 23 January 2021.
  46. Timothy J. Colton; Michael MacFaul (2003). Popular Choice and Managed Democracy: the Russian elections of 1999 and 2000. Washington, DC: The Brookings Institution.
  47. Timothy J. Colton; Michael MacFaul (2003). Popular Choice and Managed Democracy: the Russian elections of 1999 and 2000. Washington, DC: The Brookings Institution.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]