Ursula von der Leyen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ursula von der Leyen
Portret
Predsednica Evropske komisije
Nastop funkcije
1. november 2019
SucceedingJean-Claude Juncker
Zvezna ministrica za obrambo
Na položaju
17. december 2013 – 17. julij 2019
KanclerAngela Merkel
PredhodnikThomas de Maizière
Zvezna ministrica za delo in socialne zadeve
Na položaju
30. november 2009 – 17. december 2013
KanclerAngela Merkel
PredhodnikFranz Josef Jung
NaslednikAndrea Nahles
Ministrica za družino, starejše, ženske in mladino
Na položaju
22. november 2005 – 30. november 2009
KanclerAngela Merkel
PredhodnikRenate Schmidt
NaslednikKristina Schröder
Minister PresidentChristian Wulff
Osebni podatki
RojstvoUrsula Gertrud Albrecht
8. oktober 1958({{padleft:1958|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…] (60 let)
Ixelles / Elsene[d]
Politična strankaKrščansko-demokratska zveza Nemčije
Druga politična
pripadnost
CDU/CSU
Evropska ljudska stranka
ZakonciHeiko von der Leyen
Otroci7
Pokliczdravnica, političarka
PodpisUrsula von der Leyen signature.svg
ursula-von-der-leyen.de

Ursula Gertrud Albrecht von der Leyen, nemška zdravnica in političarka, * 8. oktober 1958, Ixelles, Belgija.

Trenutno je Zvezna ministrica za obrambo Nemčije. 1. novembra 2019 bo postala predsednica Evropske komisije.[4]

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Rodila se je v Bruslju. Njen oče Ernst Albrecht je namreč tam deloval kot eden od prvih evropskih javnih uslužbencev. Leta 1971 so se preselili v Hanover, saj je Ursulin oče tam postal predsednik vlade Spodnje Saške. Konec sedemdesetih je začela študij ekonomije v Londonu, kjer je živela pod imenom Rose Ladson. Priimek Ladson je povzela po svoji prababici, ki je živela v Severni Karolini v Združenih državah Amerike. Leta 1987 je v Hanovru diplomirala na medicinski šoli in se nato specializirala za zdravje žensk ter delovala na oddelku za ginekologijo. Leta 1991 je doktorirala. Leta 1990 se je včlanila v nemško krščansko-demokratsko unijo CDU, s čimer se je začela njena politična pot.[5]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Leta 1986 se je poročila z zdravnikom Heikom von der Leyenom. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, zaradi česar je Ursula nekaj let živela kot gospodinja. V devetdesetih so zaradi Heikomove akademske poti štiri leta živeli v Stanfordu, od leta 1996 pa znova v Nemčiji.[6]

Politika[uredi | uredi kodo]

Deželna politika[uredi | uredi kodo]

Malo pred prelomom tisočletja se je Ursula von der Leyen vključila v politiko, sprva v lokalno. Med letoma 2003 in 2005 v vladi Christiana Wulffa delovala kot Ministrica za socialne zadeve, ženske, družina in zdravje dežele Spodnje Saške.

Ministrica v zvezni vladi[uredi | uredi kodo]

Ko je leta 2005 Angela Merkel zasedla položaj kanclerke Nemčije, je von der Leyenovo imenovala na mesto zvezne ministrice za družino, starejše, ženske in mladino.[7][8] V naslednjem mandatu Merklove, je bila leta 2009 imenovana za zvezno ministrico za delo in socialne zadeve. Leta 2013 je postala zvezna ministrica za obrambo Zvezne republike Nemčije.[9] Prizadevala si je za reformiranje vojske

Ursula von der Leyen je bila ena tistih, ki je ostala ob Merklovi vsa leta njenega kanclerskega mandata. Z Merklovo naj bi postali tudi osebni prijateljici in zaveznici. Mnogi so zato von der Leyenovo videli kot možno naslednico na mestu nemške kanclerke, zaradi svojega delovanja na obrambnem ministrstvu pa celo kot generalno sekretarko zveze NATO.[10]

Predsednica Evropske komisije[uredi | uredi kodo]

Med nagovorom evropskim poslancem pred glasovanjem za predsednico Evropske komisije.

Na Volitvah v evropski parlament 2019 so stranke nastopile po sistemu vodilnih kandidatov, kar pomeni, da je vsaka politična skupina določila prvo ime svoje liste, ki bi bil nato njihov kandidat za predsednika Evropske komisije. Po zmagi Evropske ljudske stranke na volitvah so se začela usklajevanja med ELS, socialisti in liberlaci, ki skupaj tvorijo večino v parlamentu. Koalicijska partnerja in Evropski svet se nista strinjala z imenovanjem Manfreda Webra na mesto predsednika komisije, zato je ljudska stranka ponudila novo ime, Ursulo von der Leyen.

2. julija 2019 je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk sporočil, da so voditelji članic potrdili kandidate za vodilne položaje v uniji, med njimi tudi von der Leyenovo za predsednico komisije. Pri glasovanju se je vzdržala Nemčija, saj sta se nemški koalicijski partnerici dogovorili, da se v primeru ne poenotenja glede imena, Angela Merkel na glasovanju vzdrži.

Anonimno glasovanje je potekalo v torek, 16. julija 2019 ob 18. uri.[11] S svojim programom in 42-minutnim govorom v Evropskem parlamentu je prepričala 383 evropskih poslancev, kar je devet glasov več od potrebne absolutne večine.[12][13]

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://www.britannica.com/EBchecked/topic/2005334/Ursula-von-der-Leyen
  2. Encyclopædia Britannica
  3. basic data about the members of the Bundestag
  4. "Ursula von der Leyen na poti do prve predsednice Evropske komisije". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-07-06. 
  5. "CV of the Minister of Defence". www.bmvg.de (angleščina). Pridobljeno dne 2019-07-16. 
  6. "Ursula von der Leyen". web.archive.org. 2016-03-02. Pridobljeno dne 2019-07-16. 
  7. "Ursula von der Leyen". Bundesregierung (nemščina). Pridobljeno dne 2019-07-16. 
  8. "Ursula von der Leyen". web.archive.org. 2016-03-02. Pridobljeno dne 2019-07-16. 
  9. "Merkel Succession Beckons After Von der Leyen’s Defense Posting" (angleščina). 2014-01-22. Pridobljeno dne 2019-07-16. 
  10. "Ursula von der Leyen". Wikipedia (angleščina). 2019-07-16. 
  11. "Ursula von der Leyen: "Vedno sem želela delati za Evropo"". www.rtvslo.si. Pridobljeno dne 2019-07-16. 
  12. "Bo Von der Leynova izvoljena? Projekcije ji kažejo dobro.". siol.net. Pridobljeno dne 2019-07-16. 
  13. ""Predlagala bom nov pakt o migracijah in azilu"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-07-16. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]