Evropska komisija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evropska unija
Flag of Europe.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri

Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje


Politične ustanove

Komisija

Predsednik:  (Jean-Claude Juncker)
Barosova komisija

Svet ministrov in Evropski svet

Predsedništvo:  (Slovaška)

Parlament

Predsednik:  (Martin Schulz)
Evroposlanci
Volilne enote in volitve
Politične skupine
Odbori

Sodstvo

Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence


Računsko sodstvo

Računsko sodišče Evropske unije


Finančna telesa

Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad


Svetovalna telesa

Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij


Decentralizirana telesa

Agencije EU


Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke


Evropska komisija (uradno Komisija Evropske Unije) je izvršilni organ Evropske unije. Sestavlja jo 28 resorjev (predsednik je vštet). Vsaka država ima v komisiji po enega komisarja. Komisijo od leta 2014 vodi predsednik Jean Claude Juncker iz Luksemburga.

Naloge evropske komisije[uredi | uredi kodo]

Predlaga zakonodajo Parlamentu in Svetu EU[uredi | uredi kodo]

Komisija je v osnovi administrativni organ, a v evropski zakonodaji je edina pobudnica zakonodaje. To pomeni, da ima Komisija izključno pristojnost za pripravo predlogov novih pravnih aktov EU, ki jih predloži Parlamentu in Svetu EU. Cilj teh predlogov mora biti varovanje interesov Unije in njenih državljanov, ne pa interesov posameznih dejavnosti, lobijev, ali držav članic.

Komisija mora pred zakonodajo preučiti razmere in težave, ki bi zapletajo to ureditev. Komisija mora tako biti v stiku s številnimi interesnimi skupinami, evropskih ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij. Posvetuje se tudi z nacionalnimi parlamenti in vladami ter širšo javnostjo. Komisija predlaga ukrepe na ravni EU le v primeru, če težav ni mogoče učinkoviteje rešiti na nivoju državnih, lokalnih ali regionalnih oblasti. Evropska komisija lahko pripravlja predloge zakonodajnih aktov, o katerih nato odločata evropski parlament in Svet Evropske unije. Z strokovnim osebjem zagotavlja tehnično izpopolnjene predloge in pomaga tudi kasneje v zakonodajnem postopku.

Upravlja in izvaja politike in proračun EU[uredi | uredi kodo]

Ima tudi izvršilno funkcijo – skrbi za izvajanje zakonodaje in v okviru tega sprejema podzakonske akte Unije, njene pristojnosti pa segajo tudi na oblikovanje skupnih politik in nadzorovanje evropskega proračuna. Komisija tako oblikuje programe, projekte in njihove izvajalce, nato pa nadzira izvajanje dejavnosti. Njihov nadzor je kasneje še enkrat pod nadzorom Evropskega računskega sodišča v omejenem obsegu. Komisija določa in usmerja pomembna sredstva na področju tehnologij in raziskav.

Izvršuje evropsko zakonodajo skupaj s Sodiščem EU[uredi | uredi kodo]

Pomembna naloga evropske komisije je zagotavljanje uresničevanje ustanovitvenih pogodb in kot »varuh pogodb« lahko pred evropskim sodiščem toži vse druge skupne ustanove, državo članico oziroma njeno pravno osebo (pred splošnim sodiščem).

Ko Komisija ugotovi, da posamezna članica EU ne spoštuje zakonodaje EU, najprej sproži pravni "postopek za ugotavljanje kršitev", ki je v osnovi spravne narave. Članica mora v določenem roku odgovoriti z odgovorom ali pojasnilom za svoje vedenje. Ob zaostritvi se kršitev preda Sodišču EU. Sodbe sodišča so zavezujoče tudi za ostale članice.

Zastopa EU navzven[uredi | uredi kodo]

Podpredsednik Komisije in Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko v vseh pomembnih stvareh v posvetovanju s Evropskih svetom oblikuje zunanjo politiko Evropske unije. Komisija pa na nekaterih področjih lahko tudi sama predstavlja interese EU. To velja predvsem za področje trgovinske politike (tarife, carine), humanitarne pomoči in pogajanj o širitvi EU, končne dogovore pa potrjuje Svet EU. Evropska komisija pomembno zastopa enotna stališča v Svetovni trgovinski organizaciji.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Sestavlja jo 28 članov (predsednik in 27 komisarjev), ki jih predlagajo države članice in jih potrdi evropski parlament. Komisija predstavnikov držav članic, imenovana tudi kolegij, se srečuje tedensko. Komisarji ne zastopajo interesov matičnih držav, ampak morajo v prvi vrsti skrbeti za splošne koristi in razvoj Unije. Komisija je za svoje delo odgovorna evropskemu parlamentu, ki ji lahko z dvotretjinsko večino izglasuje nezaupnico, kar lahko privede do odstopa celotne komisije.

Osebje Komisije je razdeljeno na enote (direktorati) in službe. Direktorati odgovarjajo generalnemu direktorju, ta pa neposredno enemu od komisarjev. Večina predlogov zakonodaje se oblikuje na ravni direktoratov.

Sestava Evropske komisije[uredi | uredi kodo]

Komisija pod vodstvom Joséja Durãa Barrose, ki je pričela z delom 22. aprila 2010 in ima mandat do 31. marca 2011 sestavlja 25 komisarjev, po eden iz vsake države članice. Kasneje ji je bil odobren podaljšan mandat z podobno sestavo.

Evropska komisija trenutno deluje v naslednjem sestavu od 1. novembra 2014.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]