Evropska komisija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Evropska unija
Flag of Europe.svg

Članek je del serije:
Politika in uprava
Evropske unije


Trije stebri

Steber I: Evropska skupnost
Steber II: Skupna zunanja in varnostna politika
Steber III: Policijsko in sodno sodelovanje


Politične ustanove

Komisija

Predsednik:  (José Barroso)
Barosova komisija

Svet ministrov in Evropski svet

Predsedništvo:  (Nemčija)

Parlament

Predsednik:  (Jerzy Buzek)
Evroposlanci
Volilne enote in volitve
Politične skupine
Odbori

Sodstvo

Sodišče Evropskih skupnosti
Sodišče prve stopnje
Sodišče za uslužbence


Računsko sodstvo

Računsko sodišče Evropske unije


Finančna telesa

Evropska centralna banka
Evropska investicijska banka
Evropski investicijski sklad


Svetovalna telesa

Ekonomsko-socialni odbor
Odbor regij


Decentralizirana telesa

Agencije EU


Zakonodaja
Pravni red
Postopek
Pogodbe
Predpisi · direktive · odločitve
Priporočila · mnenja

Z EU povezane teme
Ekonomska in monetarna unija
Širitev
Zunanji odnosi
Vseevropske politične stranke


Evropska komisija (uradno Komisija Evropskih skupnosti) je izvršilni organ Evropske unije. Sestavlja jo 27 resorjev (predsednik je vštet). Vsaka država ima v komisiji po enega komisarja. Komisijo od leta 2004 vodi predsednik José Durão Barroso iz Portugalske.

Naloge evropske komisije[uredi | uredi kodo]

Evropska komisija je za delovanje evropske integracije najpomembnejša ustanova in gonilna sila pri gradnji Evrope. Evropska komisija ima vlogo pobudnice: le ona lahko pripravlja predloge zakonodajnih aktov, o katerih nato odločata evropski parlament in Svet Evropske unije. Ima tudi izvršilno funkcijo – skrbi za izvajanje zakonodaje in v okviru tega sprejema podzakonske akte Unije, njene pristojnosti pa segajo tudi na oblikovanje skupnih politik in nadzorovanje evropskega proračuna. Še ena pomembna naloga evropske komisije je zagotavljanje uresničevanje ustanovitvenih pogodb in kot »varuh pogodb« lahko pred evropskim sodiščem toži vse druge skupne ustanove, državo članico oziroma njeno pravno osebo (pred sodiščem prve stopnje).

Evropska komisija predstavlja EU navzven, saj se v imenu EU oziroma držav članic pogaja o širitvi Unije, trgovinskih in tarifnih sporazumih ipd., končne dogovore pa potrjuje Svet EU. Sestavlja jo 27 članov (predsednik in 26 komisarjev), ki jih predlagajo države članice in jih potrdi evropski parlament. Komisarji ne zastopajo interesov matičnih držav, ampak morajo v prvi vrsti skrbeti za splošne koristi in razvoj Unije. Komisija je za svoje delo odgovorna evropskemu parlamentu, ki ji lahko z dvotretjinsko večino izglasuje nezaupnico, kar lahko privede do odstopa celotne komisije.

Pogodba iz Nice uvaja številne novosti. Po letu 2005 bo v komisiji sedel po en komisar iz vsake države članice, ko pa bo v Unijo stopila 27. država, se število komisarjev ne bo več povečevalo. Sistem rotacije, enak za vse države, bo določal, iz katerih držav bodo komisarji v določenem mandatu. Predsednika evropske komisije bodo države članice imenovale s kvalificirano večino, in ne več s soglasjem, izbrani predsednik pa bo lahko zavrnil predlog članice za imenovanje določenega komisarja. Kot skupni organ bo komisijo še vedno izvolil evropski parlament z dvotretjinsko večino. Po novem bo moral komisar odstopiti, če bo to zahteval predsednik, z njim pa se bodo strinjali tudi drugi člani komisije. Z dvotretjinsko večino bo evropski parlament še vedno lahko izglasoval nezaupnico celotni evropski komisiji.

Sestava Evropske komisije[uredi | uredi kodo]

Komisija pod vodstvom Joséja Durãa Barrose, ki je pričela z delom 22. aprila 2010 in ima mandat do 31. marca 2011 sestavlja 25 komisarjev, po eden iz vsake države članice.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]