Ruska invazija na Ukrajino (2022)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ruska invazija na Ukrajino (2022)
Del rusko-ukrajinske vojne
2022 Russian invasion of Ukraine.svg
Vojaška situacija, dne: 27 november 2022
       Pod nadzorom Ukrajine
       Okupirano s strani Rusije in proruskih sil
Podrobnejši zemljevid
Datum24. februar 2022 (2022-02-24) – danes (277 dni)
Prizorišče
Status v teku (seznam vojaških spopadov · časovnica)
Udeleženci
Zastava Ukrajine Ukrajina
Poveljniki in vodje
Moč
  •  Ukrajina:
    • 209.000 (oborožene sile)
    • 102.000 (paravojaki)
    • 900.000 (rezervisti)[8]
    • 20.000 tuji prostovoljci[9]
Žrtve in izgube
Poročila so zelo različna.
Glej žrtve in humanitarni udarec za več podrobnosti.

Rusija je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo na Ukrajino[10] in s tem močno zaostrila rusko-ukrajinski konflikt, ki ga je začela leta 2014. Zaradi invazije je na obeh straneh umrlo na desettisoče ljudi, povzročila pa je tudi največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni,[11][12] saj je svojo državo zapustilo okoli 7,3 milijonov Ukrajincev,[13] tretjina vsega prebivalstva pa je bilo razseljenega.[14][15] Rusija je zaradi bega pred Putinovim režimom doživela največjo gospodarsko in politično emigracijo po oktobrski revoluciji leta 1917.[16] Vojna je poleg tega povzročila tudi globalno pomanjkanje hrane.[17][18]

Po ukrajinski revoluciji dostojanstva februarja 2014 je Rusija napadla in priključila Krim, proruski separatisti pa so zavzeli del Donbasa, sestavljenega iz Luganske in Donecke oblasti, po čemer se je začela regionalna vojna.[19][20] Leta 2021 je Rusija začela z obsežno krepitvijo vojske ob ukrajinski meji, pri čemer je zbrala do 190.000 vojakov in njihovo opremo. Ruski predsednik Vladimir Putin je v televizijskem nagovoru tik pred invazijo zagovarjal iredentistična stališča,[21] izpodbijal pravico Ukrajine do državnosti[22][23] in lažno trdil, da Ukrajini vladajo neonacisti, ki preganjajo etnično rusko manjšino.[24] Rusija je 21. februarja 2022 priznala Donecko ljudsko republiko (DLR) in Lugansko ljudsko republiko (LLR), samooklicani separatistični kvazi državi v Donbasu.[25] Naslednji dan je Svet ruske federacije odobril uporabo vojaške sile in ruske enote so nemudoma vstopile na obe ozemlji.[26]

24. februarja ob približno 5:00 po vzhodnoevropskem času (UTC+2)[27] je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo« za »demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine ter s tem še dodatno okrepil svoje lažno stališče o povezovanju Ukrajine z nacizmom.[28][29] Nekaj minut pozneje so se po vsej Ukrajini, vključno s prestolnico Kijev, začeli raketni in letalski napadi, ki jim je kmalu sledila obsežna invazija kopenskih sil iz več smeri.[30][31] Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odgovor uvedel vojno stanje in splošno mobilizacijo.[32][33] Ruski napadi so se sprva začeli na severni fronti iz Belorusije proti Kijevu, na severovzhodni fronti proti Harkovu, na južni fronti s Krima ter na jugovzhodni fronti iz Luganska in Donecka.[34][35] Na severni fronti se je zaradi velikih izgub in močnega ukrajinskega odpora okoli Kijeva rusko napredovanje marca ustavilo, aprila pa so se ruske enote umaknile. 19. aprila je Rusija ponovno napadla regijo Donbas in do 3. julija popolnoma zavzela Lugansko oblast.[36] Ruske sile so še naprej bombardirale vojaške in civilne cilje daleč od frontne črte.[37][38] Ukrajinske sile so avgusta začele protiofenzivo na jugu, septembra pa na severovzhodu.

Invazijo je mednarodna skupnost močno obsodila. Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri je obsodila napad in zahtevala popoln umik ruskih sil. Mednarodno sodišče je Rusiji odredilo prekinitev vojaških operacij, Svet Evrope pa je Rusijo izključil. Številne države so uvedle nove sankcije, ki so imele gospodarske posledice za Rusijo in svetovno gospodarstvo.[39] Različne države so Ukrajini nudile humanitarno in vojaško pomoč.[40] Protesti so potekali po vsem svetu, v Rusiji pa so se protestniki soočali z množičnimi aretacijami in povečano cenzuro medijev,[41][42] vključno s prepovedjo izrazov »vojna« in »invazija«.[31] Številna podjetja so umaknila svoje izdelke in storitve iz Rusije in Belorusije. Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini od leta 2013 kot tudi vojnih zločinov med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.[43]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Zgodovinsko ozadje proruskih nemirov v Ukrajini leta 2014 in Ruski imperializem
Protestniki na Trgu neodvisnosti v Kijevu med oranžno revolucijo, november 2004
Ukrajina s priključenim Krimom spodaj in samooklicanima separatističnima republikama v Donbasu desno

Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 sta Ukrajina in Rusija ohranili tesne vezi. Ukrajina se je leta 1994 strinjala, da bo podpisala Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in odstranila sovjetsko jedrsko orožje na svojem ozemlju.[44] V zameno so se Rusija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike v Budimpeštanskem memorandumu dogovorile, da bodo podpirale ozemeljsko celovitost Ukrajine.[45][46]

Leta 1999 je bila Rusija ena od podpisnic Listine o evropski varnosti, ki je »ponovno potrdila neodtujljivo pravico vsake sodelujoče države, da svobodno izbere ali spremeni svojo varnostno ureditev, vključno z zavezniškimi pogodbami, ko se ta razvija«.[47] Po razpadu Sovjetske zveze se je več držav nekdanjega vzhodnega bloka pridružilo zvezi Nato, deloma zaradi regionalnih varnostnih groženj, kot so ruska ustavna kriza leta 1993, vojna v Abhaziji (1992–1993) in prva čečenska vojna (1994–1996). Ruski voditelji so trdili, da so se zahodne sile zavezale, da se Nato ne bo širil proti vzhodu, čeprav je to do danes ostalo sporno.[48][49]

Po Evromajdanskih protestih in revoluciji, ki je februarja 2014 privedla do odstavitve proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, so v nekaterih delih Ukrajine izbruhnili proruski nemiri. Ruski vojaki brez oznak so prevzeli nadzor nad strateškimi položaji in infrastrukturo na ukrajinskem ozemlju Krima ter zasedli krimski parlament. Rusija je organizirala sporni referendum, Krim pa se je po referendumu pridružil Ruski federaciji. Marca 2014 je sledila ruska priključitev Krima, nato pa vojna v Donbasu, ki se je začela aprila 2014 z ustanovitvijo dveh rusko-podprtih separatističnih kvazi držav: Donecke ljudske republike in Luganske ljudske republike.[50][51] V spopad so bile vključene tudi ruske enote.[52][53][54] Sporazumi iz Minska, podpisani septembra 2014 in februarja 2015, so bili namenjeni ustavitvi spopadov, a so premirja večkrat propadla.[55]

Pojavil se je spor o vlogi Rusije: članice normandijskega formata Francija, Nemčija in Ukrajina so sporazum iz Minska razumele kot sporazum med Rusijo in Ukrajino, medtem ko je Rusija vztrajala, da se mora Ukrajina pogajati neposredno z obema separatističnima republikama.[56][57] Leta 2021 je Putin zavrnil ponudbe Zelenskega za pogovore na visoki državniški ravni, ruska vlada pa je nato podprla članek nekdanjega predsednika Dimitrija Medvedjeva, v katerem je trdil, da je nesmiselno sodelovati z Ukrajino, dokler ta ostaja »vazal« ZDA.[58] Priključitev Krima je povzročila nov val ruskega nacionalizma, pri čemer si je večina ruskega neoimperialnega gibanja prizadevala za priključitev več ukrajinskih ozemelj, vključno z nepriznano Novorosijo.[59] Analitik Vladimir Socor je trdil, da je bil Putinov govor po priključitvi Krima leta 2014 dejansko »manifest iredentizma velike Rusije«.[60] Julija 2021 je Putin objavil esej z naslovom »O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev«, v katerem je zatrdil, da so Rusi in Ukrajinci »en narod«.[61] Ameriški zgodovinar Timothy Snyder je Putinove ideje označil za imperialistične.[62] Britanski novinar Edward Lucas jih je označil za zgodovinski revizionizem.[63] Drugi opazovalci so ugotavljali, da ima rusko vodstvo izkrivljen pogled na sodobno Ukrajino in njeno zgodovino.[64][65][66]

Uvod[uredi | uredi kodo]

Povečanje prisotnosti ruske vojske na ukrajinski meji (marec 2021 – februar 2022)[uredi | uredi kodo]

Ameriški padalci 2. bataljona 503. pehotnega polka odhajajo iz Italije v Latvijo, 24. februar 2022. Ob krepitvi ruske vojske je bilo v vzhodno Evropo napotenih na tisoče ameriških vojakov.[67]
Glej tudi: Beloruska vpletenost v rusko invazijo na Ukrajino (2022)

Od marca do aprila 2021 je Rusija začela obsežno vojaško krepitev v bližini obmejnih območji z Ukrajino. Druga faza povečevanja enot je potekala od oktobra 2021 do februarja 2022 tako v Rusiji kot v Belorusiji.[68] Člani ruske vlade so večkrat zanikali, da bi nameravali napasti Ukrajino;[69][70] med njimi so bili 28. novembra 2021 tiskovni predstavnik vlade Dmitrij Peskov, 19. januarja 2022 namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov,[71] 20. februarja 2022 ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov[69] in 23. februarja 2022 ruski veleposlanik na Češkem Aleksander Zmejevski.[72][73]

Putinov glavni svetovalec za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev je dejal,[74] da je Zahod že leta v neuradni vojni z Rusijo.[75] V posodobljeni ruski strategiji nacionalne varnosti, objavljeni maja 2021, je navedeno, da lahko Rusija uporabi »nasilne metode«, da »prepreči ali odvrne sovražna dejanja, ki ogrožajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ruske federacije«.[76][77] Po navedbah virov so odločitev o napadu na Ukrajino sprejeli Putin in majhna skupina militaristov v njegovem ožjem krogu, vključno s Patruševim in ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem.[78]

Ko je Rusija v začetku decembra 2021 zanikala načrte za invazijo, so ZDA objavile obveščevalne podatke, vključno s satelitskimi fotografijami ruskih enot in opreme v bližini rusko-ukrajinske meje, ki so kazali drugače, in še naprej natančno napovedovale invazijo.[79][80] Obveščevalna služba je tudi dejala, da imajo Rusi seznam ključnih lokacij in posameznikov, ki naj bi jih v invaziji ubili ali nevtralizirali.[79]

Ruske obtožbe in zahteve[uredi | uredi kodo]

10. januarja 2022 sta podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg za medije spregovorila o možnosti ruske invazije.
Vladimir Putin (desno) in njegov dolgoletni zaupnik, obrambni minister Sergej Šojgu.[81]

V mesecih pred invazijo so ruski uradniki Ukrajino obtoževali rusofobije, spodbujanja napetosti in zatiranja rusko govorečih v Ukrajini. Od Ukrajine, Nato in zaveznic v EU, ki niso članice Nato, so zahtevali tudi več varnostnih zahtev. Komentatorji in zahodni uradniki so jih označili za poskuse opravičevanja vojne.[82][83] 9. decembra 2021 je Putin dejal »Rusofobija je prvi korak h genocidu[84][85] Putinove trditve o »denacifikaciji« so bile opisane kot absurdne,[86] ruske trditve o genocidu pa so bile na splošno zavrnjene kot neutemeljene.[87][88][89] Poznavalci genocida in nacizma so dejali, da so Putinove trditve »dejstveno napačne«.[90][91][92] Veleposlanica ZDA Deborah Lipstadt je Lavrova in Putina kritizirala zaradi njune uporabe besed nacizem in holokavst, ki ju je označila za rasno pristranska, vključno z Lavrovovo trditvijo, da je bila Hitlerjeva mati Judinja. Podobno je Lipstadtova kritizirala oba ruska voditelja, ker sta izraz nacizem uporabila za lastne interese.[93] Zelenski je 16. februar, domnevni datum invazije, razglasil za »dan enotnosti«.[94][95]

Putin je izpodbijal legitimnost ukrajinske države in trdil,[96] da »Ukrajina nikoli ni imela tradicije prave državnosti«,[97] jo napačno označil za državo, ki jo je ustvarila sovjetska Rusija,[98] ter napačno trdil, da v ukrajinski družbi in vladi prevladuje neonacizem.[99]

Ukrajina ima, tako kot proruski separatisti v Donbasu,[100][101][102][103] skrajno desno sektor, vključno z neonacističnim bataljonom Azov in Desnim sektorjem,[107] vendar strokovnjaki Putinovo retoriko opisujejo kot močno pretiravanje pri opisovanju vpliva skrajno desnih skupin v Ukrajini; vlada, vojska ali volivci te ideologije na splošno ne podpirajo.[82][99][108] Zelenski, ki je Jud, je zavrnil Putinove obtožbe in opozoril, da je njegov dedek služil v sovjetski vojski v boju proti nacistom.[109] Ameriški spominski muzej holokavsta in Jad Vašem sta takšno uporabo zgodovine holokavsta in aluzijo na nacistično ideologijo označila kot propagando.[110][111]

Med drugim povečevanjem ruske vojske na meji je Rusija ZDA in Nato predložila zahteve, ki so vključevale pravno zavezujočo obljubo, da se Ukrajina ne bo pridružila Nato, ter zmanjšanje enot in vojaške opreme zveze Nato, nameščene v Vzhodni Evropi.[112] Poleg tega je Rusija zagrozila z nedoločenim vojaškim odgovorom, če bo Nato še naprej sledil »agresivni liniji«.[113] Te zahteve so bile večinoma interpretirane kot neizvedljive. Nove članice Nato so se pridružile, ker se je njihovo prebivalstvo na splošno odločalo za varnost in gospodarske priložnosti, ki sta jih ponujala Nato in Evropska unija, ter se oddaljilo od Rusije.[114] Tudi zahteva po uradni pogodbi, ki bi Ukrajini preprečevala pristop k Nato, je bila ocenjena kot neizvedljiva, čeprav Nato ni pokazal nobene želje po ugoditvi pristopnih prošenj Ukrajine.[115]

Emmanuel Macron in Olaf Scholz sta si februarja prizadevala za preprečitev vojne. Macron se je sestal s Putinom, vendar ga v končanje napada ni uspel prepričati. Scholz je Putina posvaril pred strogimi sankcijami, ki bi bile uvedene v primeru invazije. Scholz je Zelenskega tudi prosil, naj se odpove prizadevanjem za vstop v Nato in razglasi nevtralnost, vendar je Zelenski to zavrnil.[116]

Domnevni spopadi (17. – 21. februar 2022)[uredi | uredi kodo]

17. februarja 2022 so se spopadi v Donbasu močno zaostrili.[117] Ukrajina in Donbas sta druga drugo obtožili, da sta streljali čez sporno mejno črto.[118][119] 18. februarja sta Donecka in Luganska ljudska republika ukazali evakuacijo vseh civilistov iz njunih prestolnic,[120][121][122] ukrajinski mediji pa so močno okrepljeno rusko artilerijsko obstreljevanje opisali kot poskus izzivanja ukrajinske vojske.[123][124] 19. februarja sta obe separatistični republiki razglasili popolno mobilizacijo.[125]

V dneh pred invazijo je ruska vlada okrepila dezinformacijsko kampanjo, da bi utišala javne kritike. Ruski državni mediji so promovirali izmišljene videoposnetke (mnogi so bili amaterski),[126][127] ki naj bi prikazovali napade ukrajinskih sil na Ruse v Donbasu; dokazi so pokazali, da je domnevne napade, eksplozije in evakuacije uprizorila Rusija.[128] Vodja ruske zvezne varnostne službe (FSB) je 21. februarja sporočil, da so ruske sile ubile pet ukrajinskih »saboterjev«, ki so prestopili rusko ozemlje, ujele enega ukrajinskega vojaka in uničile dve oklepni vozili. Ukrajina je to zanikala in trdila, da Rusija išče izgovor za invazijo. The Sunday Times je to označil za »prvo potezo v Putinovem vojnem načrtu«.[129][130]

Eskalacija (21. – 23. februar)[uredi | uredi kodo]

Putinov nagovor narodu 22. februarja 2022
(Na voljo so angleški in ruski podnapisi)

21. februarja[131] je ruska vlada priznala Donecko in Lugansko ljudsko republiko[132]. Isti večer je Putin ruskim vojakom ukazal vstop v Donbas, ter ukaz označil za »mirovno misijo«.[133][134] Več članic Varnostnega sveta ZN je posredovanje v Donbasu obsodilo, nobena pa ga ni podprla.[135] 22. februarja so bili v zgodnjih jutranjih urah posneti videoposnetki premikov ruskih oboroženih sil in tankov v Donbasu.[136] Svet federacije je odobril uporabo vojaške sile zunaj Rusije.[137] Zelenski je vpoklical vojaške rezerviste,[138] ukrajinski parlament pa je razglasil 30-dnevne izredne razmere v državi.[139][140] Rusija je iz Kijeva evakuirala svoje veleposlaništvo.[141] Napadi DDoS, ki jih pripisujejo ruskim hekerjem,[142][143] so prizadeli spletna mesta ukrajinskega parlamenta in izvršne oblasti, pa tudi številna spletna mesta bank.[144] Ukrajinska varnostna služba (SBU) je poročila o kitajskem vojaškem vohunjenju na predvečer invazije, tudi za jedrsko infrastrukturo, zanikala.[145][146][147]

23. februarja[148] je imel Zelenski govor v ruščini, v katerem je ruske državljane pozval, naj preprečijo vojno.[149][150] Zavrnil je ruske trditve o neonacistih v ukrajinski vladi in dejal, da ne namerava napasti Donbasa.[151] Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je 23. februarja dejal, da so voditelji separatistov v Donecku in Lugansku Putinu poslali pismo, v katerem so navedli, da je ukrajinsko obstreljevanje povzročilo smrtne žrtve med civilisti, in pozvali Rusijo k vojaški podpori.[152] Ukrajina je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN.[153][154] Pol ure po nujnem sestanku je Putin napovedal začetek vojaških operacij v Ukrajini. Ukrajinski predstavnik Sergej Kislica je ruskega predstavnika Vasilija Nebenzija pozval, naj »stori vse, kar je mogoče, da se vojna ustavi«, ali pa se odpove položaju predsednika Varnostnega sveta ZN; Nebenzija je to zavrnil.[155][156]

Deklaracija vojaških operacij[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev, Kaj naj Rusija stori z Ukrajino in Kje ste bili osem let?

24. februarja pred 5. uro zjutraj po kijevskem času[157] je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo« v vzhodni Ukrajini in »dejansko napovedal vojno Ukrajini«.[158][159] Putin je v svojem govoru dejal, da ne namerava zasesti ukrajinskega ozemlja in da podpira pravico ukrajinskega ljudstva do samoodločbe.[160] Dejal je, da je namen »operacije« »zaščititi ljudi« v pretežno rusko govoreči regiji Donbas, ki se po njegovih besedah »že osem let soočajo s poniževanjem in genocidom, ki ga izvaja režim v Kijevu«.[161]

Putin je dejal, da si Rusija prizadeva za »demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine.[162] V nekaj minutah po Putinovi napovedi so poročali o eksplozijah v Kijevu, Harkovu, Odesi in regiji Donbas.[163] V domnevnem poročilu, ki je prišlo v javnost iz FSB, je bilo navedeno, da obveščevalna agencija ni bila opozorjena na Putinov načrt za napad na Ukrajino.[164] Zelenski je takoj po napadu razglasil vojno stanje v Ukrajini.[165] Še isti večer je ukazal splošno mobilizacijo vseh ukrajinskih moških, starih od 18 do 60 let,[166] prepovedano jim je bilo zapustiti državo.[167] Ruska vojska je v Ukrajino vstopila s severa v Belorusiji (proti Kijevu), s severovzhoda v Rusiji (proti Harkovu), z vzhoda v DLR in Luganski ljudski republiki ter z juga na Krimu.[168] Ruska oprema in vozila so bila označena z belim vojaškim simbolom Z (črka, ki ni v cirilici), ki naj bi bil namenjen preprečevanju prijateljskega ognja.[68]

Invazija in upor[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Bojni red ruske invazije na Ukrajino (2022) in Z (vojaški simbol)
Vojaški nadzor okoli Kijeva 2. aprila 2022

Invazija se je začela ob zori 24. februarja[169] s pehotnimi divizijami ter oklepno in zračno podporo v vzhodni Ukrajini in z več deset raketnimi napadi v vzhodni in zahodni Ukrajini.[170][171] Prvi spopadi so potekali v Luganski oblasti v bližini vasi Milove na meji z Rusijo ob 3:40 po kijevskem času.[172] Glavni pehotni in tankovski napadi so bili izvedeni v štirih napadih na čelu s severno fronto proti Kijevu, južno fronto s Krima, jugovzhodno fronto proti mestoma Lugansk in regiji Donbas ter vzhodno fronto.[173][174] Več deset raketnih napadov po Ukrajini se je raztezalo vse do Lvova.[175][176] Po poročilih naj bi plačanci skupine Wagner in čečenske sile večkrat poskušali umoriti Volodimirja Zelenskega. Ukrajinska vlada trdi, da so ta prizadevanja preprečili protivojni uradniki ruske zvezne varnostne službe (FSB), ki so ji posredovali podatke o načrtih.[177]

Ruska invazija je naletela na nepričakovano silovit ukrajinski odpor.[178] V Kijevu Rusiji ni uspelo zavzeti mesta, saj so bili njeni napadi odbiti v predmestnih bitkah v Irpinu, Gostomelu in Buči. Ruska vojska je skušala obkoliti prestolnico, vendar je ukrajinskim silam uspelo zadržati teren in učinkovito uporabiti zahodno orožje, vključno s protitankovskimi raketami Javelin in protiletalskimi raketami Stinger, kar je raztegnilo kratke ruske oskrbovalne linije in ustavilo ofenzivo.[179] 9. marca je kolona ruskih tankov in oklepnih vozil v Brovariju padla v ukrajinsko zasedo, utrpela hude izgube in se bila prisiljena umakniti.[180] Na severni fronti je ruska vojska uporabila taktiko obleganja ključnih mest Černigova, Sumi in Harkova, vendar jih zaradi močnega odpora in logističnih težav ni uspela zavzeti.[181] Na južni fronti so ruske sile 2. marca zavzele glavno mesto Herson. V Mikolajevski oblasti je ruska vojska napredovala do Voznesenska, vendar je bila odbita.

25. marca je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je »prva faza« tako imenovane »vojaške operacije v Ukrajini« na splošno končana, da so ukrajinske vojaške sile utrpele hude izgube in da se bo ruska vojska zdaj osredotočila na »osvoboditev Donbasa«.[182][183] »Prva faza« invazije je potekala na štirih frontah,[184][185] vključno s fronto proti zahodnemu Kijevu iz Belorusije, ki jo je vodilo rusko vzhodno vojaško okrožje, sestavljeno iz 29., 35. in 36. kombinirane armade. Drugo os, ki jo je Centralno vojaško okrožje (severovzhodna fronta) iz Rusije razporedilo proti vzhodnemu Kijevu, sta sestavljali 41. kombinirana armada in 2. gardna kombinirana armada. Tretjo os je proti Harkovu usmerilo Zahodno vojaško okrožje (vzhodna fronta) s 1. gardno tankovsko armado in 20. kombinirano armado. Četrta, južna, fronta z izvorom na okupiranem Krimu in v ruski Rostovski oblasti z vzhodno osjo proti Odesi in zahodnim območjem delovanja proti Mariupolu, je potekala pod nadzorom Južnega vojaškega okrožja in vključevala 58., 49. in 8. kombinirano armado, slednja poveljuje tudi 1. in 2. armadnemu korpusu ruskih separatističnih sil v Donbasu.[186]

Do 7. aprila so se ruske enote, ki jih je na severno fronto poslalo rusko vzhodno vojaško okrožje, umaknile iz ofenzive v Kijevu, očitno zato, da bi obnovile zaloge in se nato premestile v Donbas ter okrepile obnovljeno invazijo na jugovzhod Ukrajine. Severovzhodna fronta, poveljujoča s strani Centralnega vojaškega okrožja, je bila prav tako umaknjena zaradi oskrbe in premestitve v jugovzhodno Ukrajino.[186][187] Do 8. aprila je bil za vojaške operacije med invazijo zadolžen general Aleksander Dvornikov.[188] 18. aprila je upokojeni generalpodpolkovnik Douglas Lute, nekdanji veleposlanik ZDA pri Nato, v intervjuju za PBS NewsHour poročal, da je Rusija premestila svoje enote za začetek novega napada na vzhodno Ukrajino, ki naj bi bil omejen na 150.000 do 190.000 prvotno razporejenih vojakov, čeprav so bile enote dobro preskrbljene iz ustreznih orožarskih zalog v Rusiji. Po Luteu je to v velikem nasprotju z obsežnim ukrajinskim naborom ukrajinskih državljanov moškega spola med 16 in 60 leti starosti, vendar brez ustreznih ter zelo omejenih zalog orožja v Ukrajini.[189] 26. aprila so se v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji sestali delegati ZDA in 40 zavezniških držav, da bi razpravljali o oblikovanju koalicije, ki bi Ukrajini zagotovila gospodarsko podporo ter vojaško oskrbo in opremo.[190] Po Putinovem govoru ob dnevu zmage v začetku maja je direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe Avril Haines dejala, da ni pričakovati kratkoročne rešitve invazije.[191]

Ruske sile so se osredotočile na zaščito svojih oskrbovalnih linij, saj so napredovale počasneje in bolj metodično. Koristi jim je prinesla tudi centralizacija poveljevanja pod vodstvom generala Dvornikova.[192] Ukrajino je omejevala odvisnost od opreme Zahoda, saj so se zahodne države bale, da bo Ukrajina dobavljeno orožje uporabila za napade na cilje v Rusiji.[193] Vojaški strokovnjaki se glede prihodnosti spora ne strinjajo; nekateri predlagajo, da bi ozemlje zamenjali za mir,[194] drugi pa menijo, da lahko Ukrajina zaradi ruskih izgub vzdrži odpor proti invaziji.[195] 26. maja 2022 je Conflict Intelligence Team s sklicevanjem na ruske vojake poročala, da je bil generalpolkovnik Genadij Židko med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 imenovan za poveljnika ruskih sil in je zamenjal generala Dvornikova.[196][197] Do 30. maja so bile razlike med ruskim in ukrajinskim topništvom očitne.[198] Rusko topništvo je imelo daljši domet. V odgovor na Bidnovo navedbo, da bo Ukrajini zagotovljeno okrepljeno topništvo, je Putin sporočil, da bo Rusija razširila svojo invazijsko fronto in vključila nova mesta v Ukrajini, ter kot očitno maščevanje 6. junija po več tednih brez neposrednega napada ukazal raketni napad na Kijev.[199] Namestnik vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe Vadim Skibitskij je 10. junija 2022 med kampanjo v Severodonecku izjavil, da se bo prihodnost invazije odločala na frontah: »To je zdaj artilerijska vojna in v tem smislu izgubljamo. Zdaj je vse odvisno od tega, kaj nam bo dal Zahod. Ukrajina ima en artilerijski top proti 10 do 15 ruskim. Naši zahodni partnerji so nam dali približno 10 % tega, kar imajo.«[200]

29. junija je Reuters poročal, da je direktorica nacionalne obveščevalne službe Avril Haines ob posodobitvi ameriške obveščevalne ocene ruske invazije dejala, da se ameriške obveščevalne agencije strinjajo, da se bo invazija nadaljevala »dlje časa... Skratka, slika ostaja precej mračna in odnos Rusije do Zahoda se zaostruje.«[201] 5. julija je BBC poročal, da bo obsežno uničenje zaradi ruske invazije povzročilo ogromno finančno škodo ukrajinskemu gospodarstvu: »Ukrajina potrebuje 750 milijard dolarjev za načrt obnove in ruski oligarhi bi morali prispevati k stroškom, je na konferenci o obnovi v Švici povedal ukrajinski premier Denis Šmihal[202]

Prva faza: Invazija na Ukrajino (24. februar – 7. april)[uredi | uredi kodo]

Ruska invazija na Ukrajino, 1. faza od 24. februarja do 7. aprila 2022

Invazija se je začela 24. februarja, in sicer iz Belorusije proti Kijevu in s severovzhoda proti mestu Harkov. Jugovzhodna fronta je potekala v obliki dveh ločenih bojnih linij, od Krima in jugovzhoda proti Lugansku in Donecku.[173][174]

Prva faza – Severna fronta[uredi | uredi kodo]

Ruska prizadevanja za zavzetje Kijeva so 24. februarja vključevala poskusni napad iz Belorusije proti jugu vzdolž zahodnega brega reke Dneper in kasnejšo obkolitev z zahoda, napad pa je bil podprt z dvema ločenima osema napada iz Rusije vzdolž vzhodnega brega reke Dneper: zahodno pri Černigovu in vzhodno pri Sumiju. Ti so bili verjetno namenjeni obkolitvi Kijeva s severovzhoda in vzhoda.[171][170]

Rusija je očitno poskušala hitro zavzeti Kijev, pri čemer so se v mesto infiltrirali specialci Spetsnaza, ki so jih podpirale letalske operacije in mehanizacija s severa, vendar jim zavzetje ni uspelo.[203][204][205][206] Ruske sile, ki so iz Belorusije napredovale proti Kijevu, so prevzele nadzor nad mestoma duhov Černobil in Pripjat.[207][208] Ruske zračnodesantne sile so poskušale zavzeti dve ključni letališči v bližini Kijeva in 26. februarja izvedle zračnodesantni napad na letališče Antonov[209][210] ter podoben desant na letališče Vasilkov v bližini letalske baze Vasilkov.[211][212]

V začetku marca je rusko napredovanje vzdolž zahodne strani Dnepra omejila ukrajinska obramba.[171][170] Od 5. marca je velik ruski konvoj, ki naj bi bil dolg 64 km, le malo napredoval proti Kijevu.[213] Londonski analitični center Royal United Services Institute (RUSI) je ocenil, da je rusko napredovanje s severa in vzhoda »zastalo«.[214] Napredovanje iz Černigova se je večinoma ustavilo, saj se je tam začelo obleganje. Ruske sile so nadaljevale napredovanje proti Kijevu s severozahoda in do 5. marca zavzele Bučo, Gostomel in Vorzel,[215][216] Irpin pa je do 9. marca ostal sporen.[217] Do 11. marca se je dolga kolona večinoma razpršila in skrila.[218] 16. marca so ukrajinske sile začele protiofenzivo, da bi odbile ruske sile.[219] Ker ruske sile niso mogle doseči hitre zmage v Kijevu, so svojo strategijo spremenile v vsesplošno bombardiranje in obleganje.[220][221]

25. marca je ukrajinska protiofenziva ponovno zavzela več mest vzhodno in zahodno od Kijeva, vključno z Makarivom.[222][223] Konec marca so se ruske enote na območju Buče umaknile proti severu. Ukrajinske sile so v mesto vstopile 1. aprila.[224] Ukrajina je sporočila, da je ponovno zavzela celotno območje okoli Kijeva, vključno z Irpinom, Bučo in Gostomelom, v Buči pa je odkrila dokaze o vojnih zločinih.[225] Generalni sekretar Nato Jens Stoltenberg je 6. aprila dejal, da je treba ruski »umik, oskrbo in premestitev« njihovih enot z območja Kijeva razumeti kot širitev Putinovih načrtov glede Ukrajine, in sicer s premestitvijo in koncentracijo sil v vzhodni Ukrajini.[187] Kijev na splošno ni bil več napaden, razen posameznih raketnih napadov. Do enega je prišlo med obiskom generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa 28. aprila, ko se je z Zelenskim pogovarjal o preživelih obleganja Mariupola.[226]

Prva faza – Severovzhodna fronta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija sumijske oblasti

Ruske sile so 24. februarja napredovale v Černigovsko oblast in obkolile njeno upravno središče. Naslednji dan so ruske sile napadle in zavzele Konotop.[227][228] Istega dne je bil izveden ločen napad na mesto Sumi, ki je oddaljeno le 35 km od rusko-ukrajinske meje. Napredovanje se je zataknilo v mestnih spopadih, ukrajinske sile pa so mesto uspešno zadržale in trdijo, da je bilo uničenih več kot 100 ruskih oklepnih vozil, več deset vojakov pa je bilo ujetih.[229] Ruske sile so napadle tudi Oktirko in uporabile termobarično orožje.[230]

Frederick Kagan je 4. marca zapisal, da je bila os Sumi takrat »najuspešnejša in najnevarnejša ruska smer napredovanja proti Kijevu«, in pripomnil, da je geografija ugodna za mehanizirano napredovanje, saj je teren »raven in redko poseljen ter ponuja malo dobrih obrambnih položajev«.[170] Ruske sile, ki so potovale po avtocestah, so 4. marca dosegle Brovarij, vzhodno predmestje Kijeva.[171][170] Pentagon je 6. aprila potrdil, da je ruska vojska zapustila Černigovsko oblast, v Sumijski oblasti pa so še vedno potekajo boji.[231] 7. aprila je guverner Sumijske oblasti dejal, da so ruske enote odšle, vendar so za seboj pustile eksplozivna sredstva in druge nevarnosti.[232]

Prva faza – Južna fronta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija Hersona in Ruska okupacija Zaporoške oblasti
Uničen ruski BMP-3 v bližini Mariupola, 7. marec

24. februarja so ruske sile prevzele nadzor nad severnim krimskim kanalom, s čimer je Krim dobil vodo iz Dnepra, ki je bil od Dnepra leta 2014 odrezan.[233] 26. februarja se je začelo obleganje Mariupola, ko se je napad pomaknil proti vzhodu mesta, se je povezal z delom Donbasa, ki je bil pod nadzorom separatistov.[230][234] Na poti so ruske sile vstopile v Berdjansk in ga zavzele.[235] 1. marca so ruske sile napadle Melitopol in bližnja mesta.[236][237] 25. februarja so se ruske enote iz DLR premaknile proti Mariupolu in bile poražene pri Pavlopilu.[238][239][240] Do večera naj bi Ruska mornarica začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola. Ameriški obrambni uradnik je dejal, da bodo ruske sile s tega obalnega mostišča morda poslale na tisoče marincev.[241][242][243]

Ruski 22. armadni korpus se je 26. februarja približal jedrski elektrarni v Zaporožju[244][245] in obkolil Energodar, da bi prevzel nadzor nad njo.[246] Nastal je požar,[247] vendar je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pozneje sporočila, da je osnovna oprema ostala nepoškodovana.[248] Jedrska elektrarna je padla pod ruski nadzor, vendar kljub požarom ni zabeležila uhajanja sevanja.[249]

Tretja ruska napadalna skupina s Krima se je premaknila proti severozahodu in zavzela mostove čez Dneper.[250] 2. marca so ruske enote zmagale v bitki za Herson, prvem večjem mestu, ki je padlo pod ruskimi silami v invaziji.[251] Ruske enote so se premaknile proti Mikolejevu in ga dva dni pozneje napadle, vendar so jih ukrajinske sile odbile.[252] 2. marca so ukrajinske sile začele tudi protiofenzivo na Gorlivko,[253] ki je od leta 2014 pod nadzorom DLR.[254]

Po ponovnih raketnih napadih 14. marca v Mariupolu je ukrajinska vlada sporočila, da je umrlo več kot 2500 ljudi.[255] Do 18. marca je bil Mariupol popolnoma obkoljen, spopadi so dosegli središče mesta in ovirali prizadevanja za evakuacijo civilistov.[256] 20. marca so ruske bombe uničile umetniško šolo, v kateri je imelo zatočišče približno 400 ljudi.[257] Rusi so zahtevali predajo, Ukrajinci pa so jo zavrnili.[173][174] 24. marca so ruske sile vstopile v središče Mariupola.[258] 27. marca je podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina dejala, da je »več kot 85 odstotkov celotnega mesta uničenega«.[259] Putin je 29. marca v telefonskem pogovoru Emmanuelu Macronu povedal, da se bo bombardiranje Mariupola končalo šele, ko se bodo Ukrajinci predali.[260] 1. aprila so ruske enote zavrnile varen vstop v Mariupol 50 avtobusom, ki so jih Združeni narodi poslali za evakuacijo civilistov, medtem ko so se v Istanbulu nadaljevali mirovni pogovori.[261] Po umiku ruskih sil iz Kijeva je Rusija 3. aprila razširila napad na južno Ukrajino še bolj proti zahodu, bombardirala Odeso, Mikolajev in jedrsko elektrarno v Zaporožju.[262][263]

Prva faza – Vzhodna fronta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija Harkovske oblasti
Rusko bombardiranje na obrobju Harkova, 1. marec

Na vzhodu so ruske enote poskušale zavzeti Harkov, ki je od ruske meje oddaljen manj kot 35 km,[264][265] vendar so naletele na močan ukrajinski upor. Ukrajinske vojaške sile so 25. februarja z raketami OTR-21 Točka napadle letalsko bazo Millerovo, pri čemer so po navedbah ukrajinskih uradnikov uničile več letal ruskih letalskih sil in povzročile požar.[175][176] 28. februarja je bilo v Harkovu v raketnih napadih ubitih več ljudi.[266] Vodja DLR Denis Pušilin je 1. marca sporočil, da so sile DLR skoraj v celoti obkolile mesto Volnovaha.[267] 2. marca so bile ruske sile med napadom na mesto Severodoneck pregnane iz mesta.[268] Ruske sile naj bi Izjum zavzele 17. marca,[269] čeprav so se spopadi nadaljevali.[270]

Rusko obrambno ministrstvo je 25. marca sporočilo, da si bo prizadevalo za zasedbo večjih mest v vzhodni Ukrajini.[271] 31. marca je ukrajinska vojska potrdila, da je Izjum pod ruskim nadzorom,[272][273] PBS News pa je poročala o ponovnem obstreljevanju in raketnih napadih v Harkovu, ki so bili enako hudi ali hujši kot med mirovnimi pogovori z Rusijo v Istanbulu.[274]

Med okrepljenim ruskim obstreljevanjem Harkova 31. marca je Rusija poročala o helikopterskem napadu na skladišče za oskrbo z nafto približno 35 km severno od meje v Belgorodu in za napad obtožila Ukrajino.[275] Ukrajina je zanikala odgovornost.[276] Do 7. aprila so se ruske invazijske enote in tankovske divizije ponovno začele zbirati okoli mest Izjum, Slovjansk in Kramatorsk, zato so ukrajinski vladni uradniki preostalim prebivalcem ob vzhodni meji Ukrajine svetovali, naj se v 2–3 dneh evakuirajo v zahodno Ukrajino, saj do takrat Ukrajina ni dobila orožja in streliva, ki so ji ga obljubili.[277]

Druga faza: Jugovzhodna ofenziva (8. april – 5. september)[uredi | uredi kodo]

Druga faza ruske invazije na Ukrajino od 7. aprila do 5. septembra 2022

8. aprila je rusko ministrstvo sporočilo, da se bodo vse enote in divizije v jugovzhodni Ukrajini združile pod vodstvom generala Aleksandra Dvornikova, ki je prevzel vodenje združenih vojaških operacij, vključno z enotami, premeščenimi s severne fronte in severovzhodne fronte.[188] Do 17. aprila se je zdelo, da ruski napredek na jugovzhodni fronti ovirajo vojaki, ki so se še naprej zadrževali v zapuščeni jeklarni v Mariupolu in se niso hoteli predati.[278] Časopis The New York Times je 19. aprila potrdil, da je Rusija ponovno začela invazijsko fronto, imenovano »vzhodni napad«, na 480 km dolgi fronti od Harkova do Donecka in Luganska, hkrati pa so bili raketni napadi znova usmerjeni na Kijev na severu in Lvov v zahodni Ukrajini.[279] Uradnik Nata je 30. aprila ruski napredek opisal kot »neenakomeren« in »majhen«.[280] Anonimni ameriški obrambni uradnik je rusko ofenzivo označil za »zelo mlačno«, »v najboljšem primeru minimalno« in »anemično«.[281] 26. maja 2022 je Conflict Intelligence Team s sklicevanjem na ruske vojake poročala, da je bil generalpolkovnik Genadij Židko med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 imenovan za poveljnika ruskih sil in je zamenjal generala Dvornikova.[196][197] Junija 2022 je glavni tiskovni predstavnik Ministrstva za obrambo Ruske federacije Igor Konašenkov razkril, da so ruske enote razdeljene med armadni skupini »Center«, ki ji poveljuje generalpolkovnik Aleksander Lapin, in »Jug«, ki ji poveljuje general Sergej Surovikin.[282] Lavrov je 20. julija napovedal, da bo Rusija na povečano vojaško pomoč, ki jo Ukrajina prejema iz tujine, odgovorila kot na utemeljitev razširitve svoje posebne vojaške operacije, ki bo vključevala cilje v Zaporožju in Hersonu.[283]

Druga faza – Fronta Mikolajev–Odesa[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija Hersonske oblasti

Raketni napadi in bombardiranje ključnih mest Mikolajev in Odesa so se nadaljevali, ko se je začela druga faza invazije.[279] 22. aprila je ruski brigadni general Rustam Minnekajev na sestanku na obrambnem ministrstvu dejal, da namerava Rusija po obleganju Mariupola svojo fronto Mikolajev–Odesa razširiti še bolj proti zahodu in vključiti separatistično regijo Pridnestrje na ukrajinski meji z Moldavijo.[284][285] Ukrajinsko obrambno ministrstvo je to namero označilo za imperializem, češ da je v nasprotju s prejšnjimi trditvami Rusije, da nima ozemeljskih ambicij v Ukrajini, in da izjava pomeni priznanje, da »cilj 'druge faze' vojne ni zmaga nad mističnimi nacisti, temveč zgolj okupacija vzhodne in južne Ukrajine«.[284] Georgi Gotev je 22. aprila za Reuters zapisal, da bi okupacija Ukrajine od Odese do Pridnestrja spremenila Ukrajino v celinsko državo brez praktičnega dostopa do Črnega morja.[286] Rusija je 24. aprila nadaljevala z raketnimi napadi na Odeso, pri čemer je uničila vojaške objekte in povzročila dva ducata civilnih žrtev.[287]

Ukrajinski viri so 27. aprila navedli, da sta bila v eksplozijah uničena dva ruska oddajna stolpa v Pridnestrju, ki sta se uporabljala predvsem za retransmisijo ruskih televizijskih programov.[288] Konec aprila je Rusija ponovno izvedla raketne napade na vzletno-pristajalne steze v Odesi in jih nekaj uničila.[289] V tednu od 10. maja so ukrajinske enote začele izvajati vojaške ukrepe, da bi izrinile ruske sile, ki so se namestile na Kačjem otoku v Črnem morju približno 200 km od Odese.[290] Rusija je 30. junija 2022 sporočila, da je po izpolnitvi ciljev umaknila svoje enote z otoka.[291][292] 23. julija je CNBC poročala o ruskem raketnem napadu na ukrajinsko pristanišče Odesa in navedla, da so svetovni voditelji to dejanje hitro obsodili, kar je dramatično razodetje ob nedavnem dogovoru, ki sta ga sklenila ZN in Turčija in ki je zagotovil pomorski koridor za izvoz žita in drugih prehrambenih izdelkov.[293][294] 31. julija je CNN poročala o precejšnji okrepitvi raketnih napadov in ruskega bombardiranja Mikolajeva, pri čemer je bil v mestu ubit ukrajinski žitni tajkun Oleksij Vadaturski.[295]

Druga faza – Fronta Dnipro–Zaporožje[uredi | uredi kodo]

Francoski predsednik Emmanuel Macron je 28. junija 2022 ruski raketni napad na nakupovalno središče v Kremenčuku označil za »vojni zločin«.
Glej tudi: Ruska okupacija Zaporoške oblasti, Jedrska elektrarna Zaporožje in Bitka za Energodar

Ruske sile so nadaljevale z izstreljevanjem raket in metanjem bomb na ključna mesta Dnipro in Zaporožje.[279] 10. aprila so ruske rakete uničile mednarodno letališče Dnipro.[296][297] Združeni narodi naj bi 2. maja ob sodelovanju ruske vojske evakuirali približno 100 preživelih iz obleganega Mariupola v vas Bezimenne blizu Donecka, od koder naj bi se preselili v Zaporožje.[298] 28. junija je Reuters poročal, da je ruski raketni napad na mesto Kremenčuk severozahodno od Zaporožja zadel javno nakupovalno središče in zahteval najmanj 18 smrtnih žrtev. Poleg drugih svetovnih voditeljev ga je obsodil francoski predsednik Emmanuel Macron, ki ga je oznail za »vojni zločin«.[299] Julijski raketni napad na Dnipro je ubil štiri ljudi.

7. julija so poročali, da so Rusi, potem ko so v začetku invazije zavzeli jedrsko elektrarno v Zaporožju, namestili težko topništvo in mobilne raketne lanserje med ločene reaktorske stene jedrske elektrarne kot ščit pred morebitnim ukrajinskim protinapadom, kar ni bilo mogoče brez nevarnosti radioaktivnega izpada v primeru skorajšnjih zadetkov proti nameščenim ruskim artilerijskim položajem.[300] Rusija je 19. avgusta po telefonskem pogovoru med francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom privolila, da inšpektorjem IAEA dovoli dostop do elektrarne v Zaporožju z ukrajinskega ozemlja.[301][302] Za inšpekcijski pregled se je bilo treba dogovoriti o začasni prekinitvi ognja v okolici elektrarne. Rusija je sporočila, da je bilo do 18. avgusta zabeleženih 12 napadov z več kot 50 eksplozijami artilerijskih izstrelkov na elektrarno in mesto Energodar, kjer je prebivalo osebje.[303] 19. avgusta je Tobias Ellwood, predsednik britanskega odbora za obrambo, dejal, da bi kakršno koli namerno poškodovanje jedrske elektrarne v Zaporožju, ki bi lahko povzročilo uhajanje sevanja, pomenilo kršitev 5. člena Severnoatlantske pogodbe, v skladu s katerim je napad na državo članico Nata napad na vse države članice. Naslednji dan je ameriški kongresnik Adam Kinzinger dejal, da bi vsako uhajanje radiacije ubilo ljudi v državah Nata, kar bi pomenilo samodejno uporabo 5. člena.[304][305]

23. avgusta je obstreljevanje prizadelo odlagališča pepela iz sosednje elektrarne na premog, 25. avgusta pa je pepel že gorel. Nad odlagališčem pepela poteka 750 kV daljnovod do transformatorske postaje Dniprovska, ki je bil edini od štirih 750 kV daljnovodov, ki še ni bil poškodovan in prekinjen zaradi vojaških spopadov. 25. avgusta ob 12:12 se je linija zaradi požara prekinila, s čimer so bili elektrarna in njena dva delujoča reaktorja prvič po začetku obratovanja leta 1985 izključeni iz nacionalnega omrežja. Kot odgovor so se vklopili rezervni generatorji in hladilne črpalke reaktorja 5, reaktor 6 pa je zmanjšal proizvodnjo. Preko 330 kV daljnovoda do razdelilne postaje v elektrarni na premog je bila še vedno na voljo vhodna električna energija, zato dizelski generatorji za hlajenje reaktorskih jeder in bazenov z izrabljenim gorivom niso bili nujni. 750 kV daljnovod in reaktor 6 sta ponovno začela obratovati ob 12:29, vendar je dve uri pozneje požar ponovno prekinil delovanje daljnovoda.[306] 26. avgusta se je popoldne ponovno zagnal en reaktor, zvečer pa še drugi, s čimer se je obnovila dobava električne energije v omrežje.[307] 29. avgusta 2022 se je skupina IAEA pod vodstvom Rafaela Grosija odpravila na preiskavo elektrarne.[308] V vodstveni ekipi sta bila prav tako Lydie Evrard in Massimo Aparo. Pred njihovim prihodom ni bilo poročil o uhajanju iz tovarne, vendar je bilo pred dnevi izvedeno obstreljevanje.[309]

Druga faza – Padec Severodonecka in Lisičanska[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bitka za Donbas (2022).
Glej tudi: Ruska okupacija Harkovske oblasti
Vojaški nadzor okoli Donbasa 31. maja 2022

Ruski raketni napad na železniško postajo Kramatorsk v mestu Kramatorsk je bil izveden 8. aprila, pri čemer naj bi umrlo najmanj 52 ljudi,[310] od 87 do 300 pa je bilo ranjenih.[311] Zelenski je 11. aprila dejal, da Ukrajina pričakuje novo veliko rusko ofenzivo na vzhodu.[312] Ameriški uradniki so trdili, da se je Rusija umaknila ali bila odbita drugje v Ukrajini, zato je pripravljala umik, ponovno oskrbo in premestitev pehotnih in tankovskih divizij na jugovzhodno ukrajinsko fronto.[313][314] Vojaški sateliti so 11. aprila posneli obsežne ruske konvoje pehotnih in mehaniziranih enot, ki so se iz Harkova proti Izjumu pomikali proti jugu, kar je bil očitno del načrtovane prerazporeditve ruskih severovzhodnih enot na jugovzhodno fronto invazije.[315]

Ukrajinske enote naj bi 14. aprila razstrelile most med Harkovom in Izjumom, ki so ga ruske sile uporabljale za premestitev enot v Izjum, in tako ovirale ruski konvoj.[316] 18. aprila, ko so ruske sile skoraj v celoti zavzele Mariupol, je ukrajinska vlada sporočila, da se je druga faza okrepljene invazije na regije Doneck, Lugansk in Harkov okrepila z razširjenimi invazijskimi silami, ki zasedajo Donbas.[317] David Axe je 5. maja za Forbes zapisal, da je ukrajinska vojska okoli Izjuma osredotočila 4. in 17. tankovsko brigado ter 95. zračno napadalno brigado za morebitno zaledno delovanje proti nameščenim ruskim enotam na tem območju; Axe je dodal, da druga večja koncentracija ukrajinskih sil okoli Harkova vključuje 92. in 93. mehanizirano brigado, ki bi ju prav tako lahko namestili za zaledno delovanje proti ruskim enotam okoli Harkova ali se povezali z ukrajinskimi enotami, ki so bile istočasno nameščene okoli Izjuma.[318]

13. maja je BBC poročal, da se ruske enote v Harkovu umikajo in premeščajo na druge fronte v Ukrajini, potem ko so ukrajinske enote napredovale v okoliška mesta in sam Harkov, med drugim so uničile strateške pontonske mostove, ki so jih ruske enote zgradile za prečkanje reke Severski Donec in so se prej uporabljali za hitro namestitev tankov v regiji.[319] BBC je 22. maja poročal, da je Rusija po padcu Mariupola okrepila ofenzivo v Lugansku in Donecku, pri čemer je raketne napade in intenzivno topniško obstreljevanje osredotočila na Severodoneck, največje mesto pod ukrajinskim nadzorom v Luganski oblasti.[320] 23. maja so ruske sile vstopile v mesto Liman in ga do 26. maja popolnoma zavzele.[321][322] Ukrajinske sile naj bi zapustile Svjatogirsk.[323] Do 24. maja so ruske sile zavzele mesto Svitlodarsk.[324] Agencija Reuters je 30. maja poročala, da so ruske enote prodrle na obrobje mesta Severodoneck.[325] Washington Post je 2. junija poročal, da je Severodoneck na robu kapitulacije pred rusko okupacijo, saj je bilo več kot 80 odstotkov mesta v rokah ruske vojske.[326] 3. junija naj bi ukrajinske sile začele protinapad v Severnodonecku. Do 4. junija so ukrajinski vladni viri trdili, da je bilo ponovno zavzetih 20 % ali več mesta.[327] Vendar je 5. junija ukrajinski guverner Luganska Sergej Hajdaj dejal, da Dvornikov še vedno poveljuje in da so mu nadrejeni dali čas do 10. junija, da dokonča zmanjšanje Severodonecka.[328]

12. junija so poročali, da je v kemični tovarni Azot v Severodonecku obleganih verjetno do 800 ukrajinskih civilistov (po ukrajinskih ocenah) in 300–400 vojakov (po ruskih virih).[329][330] Ker se je ukrajinska obramba Severodonecka oslabila, so ruske invazijske enote začele intenzivneje napadati sosednje mesto Lisičansk, ki je bilo njihov naslednji cilj v invaziji.[331] 20. junija so poročali, da so ruske enote še naprej utrjevale svoj položaj v Severodonecku in zavzemale okoliške vasi in zaselke v okolici mesta, nazadnje vas Metelkine.[332] 24. junija je CNN poročal, da so ukrajinske oborožene sile zaradi nadaljevanja taktike požgane zemlje, ki jo uporabljajo napredujoče ruske enote, dobile ukaz za evakuacijo mesta; v kemični tovarni Azot v Severodenecku naj bi zatočišče našlo več sto civilistov, kar so primerjali s civilnimi begunci, ki so maja ostali v jeklarni Azovstal v Mariupolu.[333] 3. julija je CBS objavil, da je rusko obrambno ministrstvo trdilo, da so ruske sile zavzele in zasedle mesto Lisičansk.[334] Britanski časnik The Guardian je 4. julija poročal, da bodo ruske invazijske enote po padcu Luganske oblasti nadaljevale invazijo v sosednjo Donecko oblast, z namenom zavzetja mest Slovjansk in Bahmut.[335]

Druga faza – Padec Mariupola[uredi | uredi kodo]

13. aprila so ruske sile okrepile napad na železarno in jeklarno Azovstal v Mariupolu in ukrajinske obrambne sile, ki so tam ostale.[336] Do 17. aprila so ruske sile obkolile tovarno. Ukrajinski premier Denis Šmihal je dejal, da so ukrajinski vojaki obljubili, da ne bodo upoštevali ponovnega ultimata o predaji in se bodo borili do zadnje duše.[337] Putin je 20. aprila dejal, da se lahko obleganje Mariupola šteje za taktično zaključeno, saj je 500 ukrajinskih vojakov, zasidranih v bunkerjih v železarni Azovstal, in približno 1 000 ukrajinskih civilistov popolnoma izključenih iz kakršne koli pomoči pri obleganju.[338]

Po zaporednih srečanjih s Putinom in Zelenskim je generalni sekretar ZN Guterres 28. aprila dejal, da bo poskušal organizirati nujno evakuacijo preživelih v Azovstalu v skladu z zagotovili, ki jih je dobil od Putina ob obisku v Kremlju.[339] Ruske enote so 30. aprila dovolile civilistom, da zapustijo območje pod zaščito ZN.[340] Potem ko je 3. maja približno 100 ukrajinskih civilistov zapustilo jeklarno Azovstal, so ruske enote ponovno začele neprekinjeno obstreljevati jeklarno.[341] 6. maja je The Telegraph poročal, da je Rusija uporabila termobarične bombe proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili stik z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski poveljnika oblegane jeklarne pooblastil, naj se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.[342] Agencija Associated Press je 7. maja poročala, da so bili ob koncu tridnevne prekinitve ognja iz jeklarne Azovstal evakuirani vsi civilisti.[343]

Otroška bolnišnica v Mariupolu po ruskem zračnem napadu

Po evakuaciji zadnjih civilistov iz bunkerjev v Azovstalu je tam ostalo zabarikadiranih skoraj dva tisoč ukrajinskih vojakov, 700 jih je bilo ranjenih; ti so zaprosili za vojaški koridor za evakuacijo, saj so pričakovali usmrtitev, če bi se predali Rusom.[344] Ukrajinska pravda je 8. maja poročala o nestrinjanih v ukrajinskih enotah v Azovstalu in navedla, da je poveljnik ukrajinskih marincev, ki naj bi branili bunkerje v Azovstalu, nedovoljeno pridobil tanke, strelivo in osebje, zapustil položaj in pobegnil. Preostali vojaki so govorili o oslabljenem obrambnem položaju v Azovstalu, kar je omogočilo napredovanje do napredujočih ruskih napadalnih linij.[345] Ilija Somolienko, namestnik poveljnika preostalih ukrajinskih enot, ki so se zabarikadirale v Azovstalu, je dejal: »V bistvu smo tukaj mrtvi. Večina nas to ve in zato se tako neustrašno borimo.«[346]

Ukrajinski generalštab je 16. maja sporočil, da je garnizija v Mariupolu »izpolnila svojo bojno nalogo« in da se je začela končna evakuacija iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov evakuirali v Olenivko pod ruskim nadzorom, 53 »hudo ranjenih« pa so odpeljali v bolnišnico v Novoazovsku, ki je prav tako pod nadzorom ruskih sil.[347][348] Po evakuaciji ukrajinskega osebja iz Azovstala so ruske sile in sile DLR v celoti nadzorovale vsa območja Mariupola. S koncem bitke se je končalo tudi obleganje Mariupola. Ruski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil, da bodo z borci, ki so se predali, ravnali »v skladu z mednarodnimi standardi«, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v nagovoru dejal, da se »delo za vrnitev fantov domov nadaljuje, to delo pa zahteva previdnost — in čas«. Nekateri ugledni ruski zakonodajalci so vlado pozvali, naj zavrne izmenjavo zapornikov za pripadnike polka Azov.[349]

Druga faza – Napadi na Krim[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Eksplozije v Novofedorovki (2022)

31. julija 2022 so bile spominske slovesnosti ob dnevu ruske mornarice odpovedane, potem ko naj bi bilo v napadu brezpilotnega letala ranjenih več ljudi na sedežu ruske črnomorske flote v Sevastopolu.[350] 9. avgusta 2022 so poročali o velikih eksplozijah v letalski bazi Saki na zahodu Krima. Satelitski posnetki so pokazali, da je bilo poškodovanih ali uničenih vsaj osem letal. Vzrok eksplozij ni znan, vendar bi lahko šlo za rakete dolgega dosega, sabotažo posebnih enot ali nesrečo;[351] ukrajinski vrhovni poveljnik Valerij Zalužni je 7. septembra zatrdil, da je šlo za ukrajinski raketni napad.[352] Baza se nahaja v bližini mesta Novofedorovka, ki je priljubljeno med turisti. Na mostu v Kerču so se po eksplozijah oblikovale kolone vozil, ki so želele zapustiti območje.[353] Teden dni pozneje je prišlo do eksplozij in požara v skladišču orožja v bližini Džankoja na severovzhodu Krima, za kar je Rusija krivila »sabotažo«. Poškodovani sta bili tudi železniška proga in elektrarna. Po besedah vodje ruske regije Sergeja Aksjonova so z območja evakuirali 2000 ljudi.[354] 18. avgusta so poročali o eksplozijah v letalski bazi Belbek severno od Sevastopola.[355]

Tretja faza: Ukrajinska protiofenziva (6. september – danes)[uredi | uredi kodo]

Ruska invazija v vzhodni Ukrajini, 3. faza animirani zemljevid (od 5. do 14. septembra)

6. septembra 2022 so ukrajinske sile sprožile nepričakovano protiofenzivo v Harkovski oblasti,[356] ki se je začela pri Balakliji.[357] Do 12. septembra je Kijev začel protiofenzivo na območju okoli Harkova, ki je bila dovolj uspešna, da je Rusija javno priznala izgubo ključnih položajev na tem območju. New York Times je 12. septembra v dveh člankih poročal, da je uspeh protiofenzive omajal podobo »mogočnega Putina« in spodbudil vlado v Kijevu, da je od Zahoda zahtevala več orožja za nadaljevanje protiofenzive v Harkovu in okolici.[358][359]

Tretja faza – Ukrajinska hersonska protiofenziva[uredi | uredi kodo]

Zelenski je 29. avgusta napovedal, da se bo začela obsežna protiofenziva na jugovzhodu. Najprej je napovedal protiofenzivo za ponovno zavzetje ozemlja na jugu, ki ga je zasedla Rusija, s poudarkom na regiji Herson in Mikolajev, kar sta potrdila ukrajinski parlament in operativno poveljstvo jug.[360][361][362][363][364] Na začetku operacije so ukrajinska operativna skupina »Kahovka« in nekateri ukrajinski uradniki trdili, da so njihove sile prebile obrambne črte 109. polka DLR in ruskih padalcev.[363] 109. polk DPR je bil naborniška enota, za katero je bilo znano, da je opravljala garnizijsko službo na območju Hersona.[364] Ukrajinski predstavniki so tudi trdili, da so zadeli in uničili veliko rusko oporišče na tem območju[365] ob splošnem povečanju ukrajinskega zračnega in topniškega obstreljevanja ruskih položajev.[364] Ukrajinska vojska naj bi 1. septembra zavzela Stanislav in Snigurivko, kar so potrdili tudi lokalni viri.[366] 4. septembra je predsednik Zelenski oznanil osvoboditev dveh neimenovanih vasi v Hersonski oblast in ene v Donecki oblasti. Ukrajinske oblasti so objavile fotografijo, ki prikazuje, kako so ukrajinske sile dvignile ukrajinsko zastavo v Visokopiliji.[367][368]

Ukrajina je 6. septembra začela drugo ofenzivo na območju Harkova, kjer je dosegla hiter preboj. Medtem so se ukrajinski napadi nadaljevali tudi ob južni fronti, čeprav so bila poročila o ozemeljskih spremembah večinoma nepreverjena.[369] 12. septembra je predsednik Zelenski dejal, da so ukrajinske sile od Rusije ponovno prevzele 6000 km2 na jugu in vzhodu. BBC je izjavila, da teh trditev ni mogla preveriti.[370] Do 13. septembra so se ruske sile umaknile iz Kiselivke, naselja 15 km od Hersona.[371][372] Istega dne je namestnik vodje Hersonske oblasti, ki ga podpira Rusija, objavil videoposnetek z obrobja mesta, v katerem je trdil, da ukrajinski vojaki niso mogli vstopiti v mesto.[373] Župan Melitopola je sporočil, da ruske sile zapuščajo mesto in se selijo na Krim, ki je pod ruskim nadzorom.[374] Ukrajina je prav tako trdila, da je 13. septembra ponovno zavzela Oleksandrivko.[375] Lokalni uradnik je trdil, da je Ukrajina ponovno zavzela Kiselivko, vendar tega do 14. septembra ni potrdila ukrajinska vojska ali zunanji viri, kot je ISW.[376]

Tretja faza – Ukrajinska harkovksa protiofenziva[uredi | uredi kodo]

2022 Russian invasion of Ukraine.svg

       Pod ukrajinski nadzorom
       Pod ruskim nadzorom
Zemljevid harkovske protiofenzive dne 27. november 2022

Medtem so ukrajinske sile 6. septembra začele novo nepričakovano protiofenzivo v Harkovski oblasti,[356] ki se je začela pri Balakliji.[357] Do 7. septembra so ukrajinske sile napredovale približno 20 km na rusko zasedeno ozemlje in trdile, da so ponovno zavzele približno 400 km2. Ruski komentatorji so menili, da je to verjetno posledica premestitve ruskih sil v Herson kot odgovor na ukrajinsko ofenzivo v tem mestu.[377] 8. septembra so ukrajinske sile zavzele Balaklijo in napredovale do 15 km od Kupjanska.[378] Vojaški analitiki so povedali, da se ukrajinske sile očitno premikajo proti Kupjansku, glavnemu železniškemu vozlišču, da bi s severa odrezale ruske sile pri Izjumu.[379]

9. septembra je ruska okupacijska uprava Harkovske oblasti napovedala, da bo »evakuirala« civilno prebivalstvo Izjuma, Kupjanska in Velikega Burluka. Inštitut za preučevanje vojne je dejal, da bo Kupjansk verjetno padel v naslednjih 72 urah,[380] ruske rezervne enote pa so na območje poslali po cesti in s helikopterji.[381] 10. septembra zjutraj so se pojavile fotografije, na katerih naj bi ukrajinske enote v središču Kupjanska izobesile ukrajinsko zastavo,[382] Inštitut za preučevanje vojne pa je sporočil, da so ukrajinske sile zavzele približno 2 500 km2, saj so učinkovito izkoristile svoj preboj.[383] Pozneje je agencija Reuters poročala, da so se ruski položaji na severovzhodu Ukrajine »zrušili« zaradi ukrajinskega napada, ruske sile pa so se morale umakniti iz baze v Izjumu, saj so bile odrezane z zavzetjem mesta Kupjansk.[384] Do 15. septembra je ocena britanskega obrambnega ministrstva potrdila, da je Rusija izgubila ali se umaknila s skoraj vseh svojih položajev zahodno od reke Oskil. Umikajoče se enote so zapustile tudi različna dragocena vojaška sredstva.[385]

Tretja faza – Fronta Dnipro–Zaporožje[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija Zaporoške oblasti, Jedrska elektrarna Zaporožje, Bitka za Energodar in Kriza v jedrski elektrarni v ZaporožjuDelegacija IAEA je 3. septembra obiskala jedrsko elektrarno v Zaporožju, 6. septembra pa je bilo objavljeno poročilo, v katerem so dokumentirane poškodbe in grožnje varnosti elektrarne zaradi zunanjega obstreljevanja in prisotnosti okupacijske vojske v elektrarni.[386][387] 11. septembra ob 3:14 je bil šesti in zadnji reaktor izključen iz omrežja, s čimer se je elektrarna »popolnoma ustavila«. V izjavi Energoatoma je navedeno, da »potekajo priprave za njegovo ohlajanje in prenos v hladno stanje«.[388]

Raketni napadi in zračno bojevanje[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam uničenih letal med rusko-ukrajinsko vojno in Raketni napad na Dnipro (2022)

24. februarja so ruske sile napadle letalsko bazo Čuhujiv,[389] v kateri so bila nameščena brezpilotna letala Bajraktar TB2. Napad je povzročil škodo na skladiščih goriva in infrastrukturi.[390] Naslednji dan so ukrajinske sile napadle letalsko bazo Milerovo.[175][176] Rusija naj bi 27. februarja iz Belorusije izstrelila rakete 9K720 Iskander na civilno letališče Žitomir.[391][392] V prvih dneh invazije so ruski zračni napadi uničili ali poškodovali številne objekte ukrajinske zračne obrambe.[393] V prvih dneh konflikta je Rusija izstrelila številne manevrirne in balistične rakete na glavne ukrajinske radarske postaje za zgodnje opozarjanje, s čimer je ukrajinsko letalstvo zaslepila pred njenim zračnim delovanjem. Poleg tega so kraterji na operativnih površinah v večjih ukrajinskih letalskih bazah ovirali gibanje ukrajinskih letal, uničenih pa je bilo tudi več ukrajinskih raketnih baterij zemlja-zrak dolgega dosega S-300P.[394]

Helikopterji ruskih letalskih in vesoljskih sil na polju med invazijo, marec 2022

Rusija in ZDA sta 1. marca vzpostavili linijo za dekonflikcijo, da bi se izognili nesporazumu, ki bi lahko povzročil nenamerno stopnjevanje.[395] Rusija je 5. marca izgubila najmanj deset letal.[396] Generalštab oboroženih sil Ukrajine je 6. marca poročal, da je bilo od začetka vojne uničenih 88 ruskih letal.[397] Anonimni visoki ameriški obrambni uradnik pa je 7. marca Reutersu povedal, da ima Rusija še vedno na voljo »veliko večino« svojih lovskih letal in helikopterjev, ki so bili zbrani v bližini Ukrajine.[398] Po prvem mesecu invazije je Justin Bronk, britanski vojaški opazovalec, izračunal 15 izgubljenih ruskih letal z nepremičnimi krili in 35 helikopterjev, vendar je dejal, da je resnična vsota zagotovo višja.[399] Nasprotno pa je bilo po podatkih Združenih držav do 18. marca izgubljenih 49 ukrajinskih lovskih letal.[400]

Ameriški uradniki so 11. marca povedali, da so ruska letala naredila do 200 letov na dan, pri čemer večina ni vstopila v ukrajinski zračni prostor, ampak je ostala v ruskem zračnem prostoru.[401] 13. marca so ruske sile izvedle večkratne napade z manevrirnimi raketami na vojaški vadbeni objekt v mestu Javoriv v Lvovski oblasti blizu poljske meje. Lokalni guverner Maksim Kozitskij je sporočil, da je bilo v napadih ubitih najmanj 35 ljudi.[402][403] Slabo delovanje ruskih letalskih sil The Economist pripisuje ruski nezmožnosti zatiranja ukrajinskih baterij za rakete zemlja-zrak (SAM) srednjega dosega in ruskemu pomanjkanju natančno vodenih bomb. Ukrajinska mesta SAM srednjega dosega prisilijo letala v nizko letenje, zaradi česar so ranljiva za Stingerje in druge prenosne rakete zemlja-zrak, zaradi pomanjkanja usposabljanja in ur letenja ruskih pilotov pa so ti neizkušeni za vrsto misij bližnje podpore pehoti, značilne za sodobne zračne sile.[404] Forbes je 5. maja poročala, da Rusi nadaljujejo z zračnimi napadi in »še naprej pošiljajo jurišna letala Su-24 in Su-25 z namenom bombardiranja ukrajinskih položajev.«[405]

Do junija 2022 Rusija ni dosegla premoči v zraku, saj je izgubila okoli 165 svojih bojnih letal nad Ukrajino, kar je znašalo približno 10 % njene bojne moči na fronti. Zahodni komentatorji so opozorili na kvalitativne in kvantitativne prednosti ruskih letalskih sil pred ukrajinskimi, vendar so slabe zmogljivosti ruskega letalstva pripisali obsežnim protiletalskim zmogljivostim Ukrajincev.[406]

Ruske oborožene sile so 15. julija 2022 izvedle napad na mesto Dnipro.[407] V nesreči so umrli štirje ljudje, 16 jih je bilo poškodovanih.[408] Glavni cilj je bila največja vesoljska tovarna, ki se je nahajala v mestu.[409][410] Mesto so obstreljevali z letali Tu-95 iz severnega dela Kaspijskega jezera z raketami X-101.[411] Po predhodnih podatkih je bilo izstreljenih skupno 8 raket. Ukrajinske sile zračne obrambe so sestrelile štiri rakete.[412] Vsaka raketa stane 13 milijonov dolarjev[413] (8 raket stane Rusijo več kot 100 milijonov dolarjev).[414] Del raket je zadel proizvajalca raket »Pivdenmaš«.[415] Zaradi udarca je bilo poškodovano mestno vodovodno omrežje, del prebivalcev mesta pa je ostal brez vode.[415] Poškodovanih je bilo več kot deset avtomobilov, v stanovanjskih stavbah pa so bila uničena vrata in okna.[416] Štiri osebe so bile ubite.[417] Ena od žrtev je bila voznik mestnega avtobusa.[407] Prvi dan so poročali o 15 ranjenih, naslednji dan pa se je njihovo število povečalo na 16.[407]

Avgusta je USAF uspelo vgraditi rakete AGM-88 HARM v ukrajinska letala Su-27 in MiG-29. Ta prizadevanja so trajala »nekaj mesecev«. To ukrajinskim letalskim silam ne daje enakih »zmogljivosti, kot bi jih imele na letalu F-16«, a je general ameriških zračnih sil James B. Hecker kljub temu dejal, da: »Čeprav z njimi ne dosežeš kinetičnega uboja ... lahko za nekaj časa pridobiš lokalno zračno premoč, med katero lahko opraviš, karkoli hočeš.«[418]

General ameriških zračnih sil James B. Hecker je 19. septembra dejal, da je Rusija od začetka invazije izgubila 55 vojaških letal, ki jih je sestrelila ukrajinska zračna obramba. Ta uspeh pripisuje ukrajinski uporabi sistemov zračne obrambe SA-11 in SA-10. Ker ZDA teh sistemov nimajo, je pridobitev novih raket od evropskih zaveznic »še kako pomembna« za Kijev. Ruska letala so povečala svoje operacije zaradi protiofenzive v ukrajinski Harkovski oblast. Število se je povečalo na 55, ko je britansko ministrstvo za obrambo izjavilo, da je po njegovem mnenju Ukrajina v zadnjih 10 dneh sestrelila približno 4 ruska letala. To je bilo posledica številnih dejavnikov, med drugim spreminjanja frontne črte, saj je bilo prej varno ozemlje zdaj v rokah sovražnika, ali zaradi pritiska, da bi zagotovili tesnejšo kopensko podporo. Ukrajinske zračne sile po sedmih mesecih bojevanja dosegajo »približno 80 %« predvojne zmogljivosti.[419][420]

Pomorska blokada in spopadi[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam izgubljenih ladij med rusko-ukrajinsko vojno
Vodilna ruska črnomorska ladja Moskva je potonila 14. aprila 2022, potem ko sta jo zadeli dve ukrajinski protiladijski raketi Neptun.

Ukrajina leži ob Črnem morju, ki ima dostop le skozi ožine Bospor in Dardanele, v lasti Turčije. Turčija se je 28. februarja sklicevala na konvencijo Montreux iz leta 1936 in ruskim vojnim ladjam, ki niso bile registrirane v črnomorskih bazah in se niso vrnile v pristanišča izvora, prepovedala plovbo. To je preprečilo prehod štirim ruskim mornariškim plovilom.[421][422][423] Državna mejna straža Ukrajine je 24. februarja sporočila, da se je začel napad ladij ruske mornarice na Kačji otok.[424] Raketna križarka Moskva in patruljni čoln Vasilij Bikov sta s svojim orožjem bombardirala otok.[425] Ko se je ruska vojaška ladja identificirala in ukrajinskim vojakom, ki so bili na otoku, postavila ultimat o predaji, je bil njihov odgovor »Ruska vojna ladja, jebite se!«[426][427] Po bombardiranju se je na otok izkrcal oddelek ruskih vojakov in nad otokom prevzel nadzor.[428]

Rusija je 26. februarja izjavila, da so ameriška brezpilotna letala oskrbovala ukrajinsko mornarico z obveščevalnimi podatki za pomoč pri ciljanju ruskih vojaških ladij v Črnem morju, kar so ZDA zanikale.[429] Do 3. marca je bila ukrajinska fregata Hetman Sahaidačni, vodilna ladja ukrajinske mornarice, potopljena v Mikolajevu, da bi preprečili rusko zajetje.[430][431][432][433] Ruski vir RT je 14. marca poročal, da so ruske oborožene sile v Berdjansku zajele približno ducat ukrajinskih ladij, vključno z Juri Olefirenko.[434] Ukrajinski uradniki so 24. marca sporočili, da je rusko desantno ladjo, ki je pristala v Berdjansku – sprva so poročali, da je Orsk, nato pa njena sestrska ladja Saratovuničil ukrajinski raketni napad.[435][223][235]

Marca 2022 je Mednarodna pomorska organizacija ZN (IMO) poskušala ustvariti varen pomorski koridor za komercialna plovila, ki bi lahko zapustila ukrajinska pristanišča.[436] Rusija je 27. marca vzpostavila 130 km dolg in 4,8 km širok morski koridor skozi svoje morsko izključitveno cono za tranzit trgovskih plovil z roba ukrajinskih teritorialnih voda jugovzhodno od Odese.[437][438] Ukrajina je do konca sovražnosti zaprla svoja pristanišča na ravni MARSEC 3, pri čemer so bile v pristaniščih postavljene morske mine.[439]

Rusko križarko Moskva, vodilno ladjo Črnomorske flote, sta po navedbah ukrajinskih virov in visokega ameriškega uradnika 13. aprila zadeli dve ukrajinski protiladijski manevrirni raketi Neptun, pri čemer sta ladjo zažgali. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je vojaška ladja utrpela resno škodo zaradi eksplozije streliva, ki jo je povzročil požar, in povedalo, da je bila njena celotna posadka evakuirana.[440] Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je 14. aprila poročal, da satelitski posnetki kažejo, da je ruska vojaška ladja utrpela veliko eksplozijo na krovu, vendar se odpravlja proti vzhodu na pričakovana popravila in prenovo v Sevastopolu. Kasneje istega dne je rusko obrambno ministrstvo izjavilo, da je Moskva potonila med vleko v slabem vremenu.[441] Reuters je 15. aprila poročal, da je Rusija sprožila očiten povračilni raketni napad na tovarno raket Luch v Kijevu, kjer so bile izdelane in zasnovane rakete Neptun, uporabljene pri napadu na Moskvo.[442]

V začetku maja so ukrajinske sile začele protinapad na Kačji otok. Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je te protinapade odbilo. Ukrajina je objavila posnetek ruskega desantnega plovila razreda Serna, ki ga je ukrajinski dron uničil blizu otoka.[443][444] Istega dne je par ukrajinskih Su-27 izvedel hitro bombardiranje na sedaj rusko okupiranem Kačjem otoku; napad je posnelo brezpilotno letalo Bajkar Bajraktar TB2.[445]

1. junija je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zatrdil, da je ukrajinska politika miniranja lastnih pristanišč, da bi preprečila pomorsko agresijo Rusije, prispevala k krizi izvoza hrane in izjavil: »Če Kijev reši problem razminiranja pristanišč, bo ruska mornarica zagotovila neoviran prehod ladij z žitom v Sredozemsko morje.«[446] Rusija je 30. junija 2022 sporočila, da je umaknila svoje vojake z otoka v »znak dobre volje«.[447] Ukrajina je umik pozneje uradno potrdila.[448]

Jedrske grožnje[uredi | uredi kodo]

Štiri dni po invaziji je predsednik Putin ruske jedrske sile postavil v stanje visoke pripravljenosti, kar je sprožilo strahove, da bi lahko Rusija proti Ukrajini uporabila taktično jedrsko orožje ali da bi prišlo do širše eskalacije spora. Aprila sta Putin in ruski zunanji minister Sergej Lavrov večkrat grozila z uporabo jedrskega orožja proti Ukrajini in državam, ki jo podpirajo.[449][450] 14. aprila je direktor Cie William Burns dejal, da bi »morebitni obup« ob porazu lahko spodbudil predsednika Putina k uporabi taktičnega jedrskega orožja.[451]

Predsednik Zelenski je 26. aprila v odziv na rusko neupoštevanje varnostnih ukrepov med zasedbo onesposobljene nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu in izstrelitvijo raket v bližini delujoče jedrske elektrarne v Zaporožju pozval k mednarodni razpravi o ureditvi ruske uporabe jedrskih virov in izjavil: »Nihče na svetu se ne more počutiti varno, če ve, koliko jedrskih objektov, jedrskega orožja in povezanih tehnologij ima ruska država ... Če je Rusija pozabila, kaj je Černobil, to pomeni, da je potreben globalni nadzor nad ruskimi jedrskimi objekti in jedrsko tehnologijo.«[452] Avgusta je obstreljevanje jedrske elektrarne v Zaporožju preraslo v krizo, zaradi česar je Mednarodna agencija za jedrsko energijo izvedla izredni inšpekcijski pregled. Ukrajina je krizo označila za dejanje ruskega jedrskega terorizma.[453]

CNBC je 19. septembra poročal, da se je Biden odzval na rusko negotovost zaradi pomanjkanja bojnega uspeha pri invaziji z naslednjo izjavo: »Predsednik Joe Biden je opozoril na 'posledični' odziv ZDA, če bi ruski predsednik Vladimir Putin uporabil jedrsko ali drugo nekonvencionalno orožje ... Na vprašanje, kaj bi rekel Putinu, če bi razmišljal o takšnem dejanju, je Biden odgovoril: 'Nikar. Nikar. Nikar.'«[454] Po izjavi 19. septembra je Biden 21. septembra nastopil pred Združenimi narodi in nadaljeval s kritiko Putinovega jedrskega šibrenja, češ da je Putin: »odkrit, brezobziren in neodgovoren... V jedrski vojni ni mogoče zmagati in se je ne sme nikoli začeti.«[455]

Ukrajinski upor[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Protesti v rusko okupirani Ukrajini (2022)
Civili v Kijevu pripravljajo molotovke, 26. februar 2022

Ukrajinski civilisti so se uprli ruski invaziji, se prostovoljno javljali v enote teritorialne obrambe, pripravljali molotovke, darovali hrano, gradili ovire, kot so češki ježi,[456] in pomagali pri prevozu beguncev.[457] Kot odgovor na klic ukrajinske prometne agencije, Ukravtodor, so civilist razstavili ali spremenili prometne znake, zgradili improvizirane ovire in blokirali ceste. Poročila družbenih medijev so pokazala spontane ulične proteste proti ruskim silam v okupiranih naseljih, ki so se pogosto razvili v verbalne prepire in fizične spopade z ruskimi vojaki.[458] V začetku aprila so se ukrajinski civilisti začeli organizirati kot gverilci, večinoma na gozdnatem severu in vzhodu države. Ukrajinska vojska je napovedala načrte za začetek obsežne gverilske kampanje, ki bi dopolnila svojo konvencionalno obrambo pred rusko invazijo.[459]

Ljudje so fizično blokirali ruska vojaška vozila in jih včasih prisilili k umiku.[458][460][461] Odziv ruskih vojakov na neoborožen civilni odpor je bil različen od nepripravljenosti za sodelovanje s protestniki[458] do streljanja v zrak ali neposredno v množice.[462] Prišlo je do množičnih pridržanj ukrajinskih protestnikov, ukrajinski mediji pa poročajo o izginotjih, usmrtitvah, jemanju talcev, izvensodnih pobojih in spolnem nasilju ruske vojske.[463] Da bi olajšali ukrajinske napade, so civilisti poročali o ruskih vojaških položajih prek aplikacij Telegrama in Diie, ukrajinske vladne aplikacije, ki so jo prej uporabljali državljani za nalaganje uradnih osebnih in zdravstvenih dokumentov. V odgovor so ruske sile začele uničevati omrežno opremo mobilnih telefonov, od vrat do vrat iskati pametne telefone in računalnike ter v vsaj enem primeru ubile civilista, ki so ga našli s slikami ruskih tankov.[464]

21. maja je predsednik Zelenski dejal, da ima Ukrajina 700.000 aktivnih vojakov v boju proti ruski invaziji.[465]

Zunanja podpora[uredi | uredi kodo]

Zunanja vojaška podpora[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno
  Rusija
  Ukrajina
  Države, ki pošiljajo vojaško pomoč Ukrajini med invazijo leta 2022
  Rusija
  Ukrajina
  Države, ki Ukrajini pošiljajo kakršno koli pomoč, vključno s humanitarno
Iran in Severna Koreja sta Rusiji zagotovila vojaško pomoč[466][467]

Med letoma 2014 in 2021 so Združeno kraljestvo, ZDA, EU in Nato Ukrajini zagotavljale večinoma nesmrtonosno vojaško pomoč.[468] Smrtonosna vojaška podpora je bila sprva omejena. ZDA so od leta 2018 začele prodajati orožje, vključno s protitankovskimi raketami Javelin,[468] Ukrajina pa se je leta 2019 s Turčijo dogovorila za nakup bojnih brezpilotnih letal TB2.[469] Rusija je januarja 2022 nakopičila opremo in vojake na ukrajinskih mejah. V odgovor so ZDA sodelovale z drugimi državami članicami Nato za prenos v ZDA proizvedenega orožja v Ukrajino.[470] Združeno kraljestvo je Ukrajini prav tako začelo dobavljati protitankovsko orožje NLAW in Javelin.[471] Po invaziji so se države članice Nato, vključno z Nemčijo, dogovorile za dobavo orožja, Nato kot organizacija pa tega ni storil.[472][473][474] Nato in njegove članice so prav tako zavrnile pošiljanje vojakov v Ukrajino ali vzpostavitev območja prepovedi letenja, da ne bi to sprožilo obsežnejše vojne,[475][476] odločitev so nekateri označili za popuščanje.[477][478]

26. februarja je ameriški državni sekretar Antony Blinken napovedal 350 milijonov dolarjev vredne smrtonosne vojaške pomoči, vključno s protioklepnimi in protiletalskimi sistemi.[479][480] Naslednji dan je EU izjavila, da bo kupila 450 milijonov EUR (502 milijona USD) smrtonosne pomoči in dodatnih 50 milijonov EUR (56 milijonov USD) nesmrtonosne pomoči za Ukrajino, pri čemer bo za distribucijo skrbela Poljska.[481][482] V prvem tednu invazije so države članice Nato Ukrajini dobavile več kot 17.000 kosov protitankovskega orožja;[483] do sredine marca je bilo število ocenjeno na več kot 20.000.[484] V treh tranšah, dogovorjenih februarja, marca in aprila 2022, se je Evropska unija zavezala k 1,5 milijardi evrov za podporo zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil ter zaščiti ukrajinskega civilnega prebivalstva v okviru evropskega mirovnega sklada.[485]

Do 11. aprila so ZDA in njihovi zavezniki Ukrajini zagotovili približno 25.000 protizračnih in 60.000 protitankovskih sistemov.[486] Naslednji dan naj bi Rusija prejela protitankovske rakete in RPG-je iz Irana, dobavljene prek tajnih mrež prek Iraka.[487]

Romunija je 19. aprila 2022 napovedala načrtovano reformo vladne uredbe, ki ureja izvoz vojaškega orožja in izdelkov nacionalne obrambe, da bi to orožje zagotovila ne le zaveznicam Nato, ampak tudi Ukrajini.[488] Ministrstvo za obrambo je pripravilo osnutek odloka, ki pravi, da je razlog za to odločitev ruska agresija na Ukrajino.[489] 27. aprila je obrambni minister Vasile Dincu dejal, da je bil njegov reformni načrt prekinjen.[490]

ZDA so 26. aprila sklicale konferenco, na kateri so se v letalski bazi Ramstein srečali predstavniki več kot 40 držav, da bi razpravljali o vojaški podpori Ukrajini.[491]

28. aprila je ameriški predsednik Biden od kongresa zahteval dodatnih 33 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini, vključno z 20 milijardami za dobavo orožja Ukrajini.[492] 5. maja je ukrajinski premier Denis Šmigal sporočil, da je Ukrajina od zahodnih držav od začetka ruske invazije 24. februarja prejela več kot 12 milijard dolarjev orožja in finančne pomoči.[493] 10. maja je Parlament sprejel zakon, ki bo Ukrajini zagotovil 40 milijard dolarjev nove pomoči.[494] Po sentaovi potrditvi zakona je Biden zakon podpisal 21. maja.[495][496]

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je 30. maja napovedala dobavo dodatnih samovoznih havbičnih sistemov CAESAR,[497] nameščenih na podvozju Renault Sherpa 5 6×6. 25. maja je vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine Valerij Zalužnij dejal, da je prva serija že na frontnih črtah in se bori proti napadalcem.[498] 10. junija je AFU predstavnikom medijev predstavila bojne sisteme; do tega datuma so imeli ukrajinski topničarji v posesti 18 enot CAESAR.[499][500]

Bela hiša je 31. maja novinarje obvestila, da bodo ZDA Ukrajini dobavile večcevne raketomete HIMARS.[501] Nekateri analitiki pravijo, da lahko HIMARS vpliva na potek vojne.[502] Podsekretar za obrambo politike Colin Kahl je izjavil, da bodo lahko ZDA z razvojem bojev poslale še več sistemov.[503]

Uradnik ukrajinske vojske je 10. junija povedal, da ukrajinske sile izstrelijo od 5.000 do 6.000 topniških izstrelkov na dan, uporabljajo pa standardne izstrelke Natovega kalibra 155, ker so bili vsi njihovi topovi iz sovjetske dobe uničeni. Uradnik je dejal, da so Rusi vojno spremenili v topniški dvoboj, osredotočen na jugovzhod države.[504] 12. junija je svetovalec ukrajinskega predsednika na Twitterju objavil seznam orožja, ki ga Ukrajina potrebuje, da bi dosegla »enakost težkega orožja«. V vrhnji vrstici je bilo napisano »1000 havbic kalibra 155 mm«.[505] Ukrajina je trdila, da ima dovolj 155 mm streliva, primanjkuje pa ji topov, da bi jih uporabila.[506] Dopisnik Deutsche Welle je 13. junija povedal, da je bila dobava zaloga streliva Ukrajini iz sovjetske dobe izčrpana in da vse, kar jim je preostalo dobivajo iz prijateljskih nekdanjih sovjetskih držav.[507] Junija 2022 je Nemčija razkrila seznam vojaške pomoči Ukrajini: 1) samovozne havbice 2000 (ki so pred donacijo sedmih potrebovale vzdrževanje)[508]:1:00 2) pehotno bojno vozilo Marder;[508]:2:30 3) glavni bojni tank Leopard-2;[508]:4:00 4) raketomet Stinger (MANPADS)—podarjenih je bilo 500;[508]:5:00 5) tank Geppard flak (mobilni protiletalski top) katerih obljubljenih je bilo 50, vendar junija 2022 primanjkuje streliva.[508]:5:20

Do 21. julija 2022 je nadzorni center EUCOM-Ukrajina/Mednarodni koordinacijski center donatorjev (ECCU/IDCC), skupna celica, ki je bila ustanovljena marca 2022, usposobila 1500 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil za uporabo opreme, ki jo je donirala koalicija.[509]

ZDA so zagotovile, da bodo za 16 ameriških sistemov HIMARS v Ukrajini (2. avgust 2022) zagotovile več streliva (dodatne raketne module HIMARS v mesečnih obrokih in več 155-mm havbic) v vrednosti 550 milijonov dolarjev.[510]

8. avgusta 2022 je bil objavljen 18. ameriški predsedniški paket pomoči Ukrajini v vrednosti 1 milijardo dolarjev in je vključeval dodatne raketne module HIMARS, 75.000 nabojev 155 mm artilerijskega streliva, 20 120 mm minometnih sistemov in 20.000 nabojev 120 mm minometnega streliva, nacionalne napredne raketne sisteme zemlja-zrak (NASAMS), 1000 javelinov in več sto protitankovskega orožja AT4, 50 oklepnih vozil za zdravstveno oskrbo, mine Claymore, eksploziv C4 in medicinski material.[511]

19. ameriški predsedniški paket pomoči Ukrajini (19. avgust 2022) znaša 775 milijonov dolarjev in vključuje dodatne raketne module HIMARS, 16 105mm havbic s 36.000 artilerijskimi naboji (s tem se dopolnjuje prispevek Združenega kraljestva, ki je v preteklosti prispevalo 105mm havbice), 1000 protioklepnih havbic, 2000 protioklepnih nabojev, ki so namenjeni švedski brezzračni puški Carl Gustaf 8,4 cm, 1500 cevnih optično sledljivih žično vodenih protitankovskih raket BGM-71 TOW, dodatne protiradiacijske rakete AGM-88 HARM, ki se izstrelijo iz zraka in so namenjene za radarje,[512]:4:17 15 ScanEagles (UAV za vodenje ukrajinskega topništva), 40 minskoobrambnih vozil za odstranjevanje minskih polj, 50 hummerjev, taktične sisteme varne komunikacije, rušilno strelivo, naprave za nočno gledanje, sisteme za termovizijo ter optične in laserske daljinomere.[513][514]

Julija 2022 je CNN poročala o ameriških nedavno deklasificiranih obveščevalnih podatkih, ki so pokazali, da so Iranci ruskim silam donirali neznano število Šahed 129 UAV bojnih brezpilotnih letalnikov.[515][516]

Sveženj varnostne pomoči za Ukrajino[uredi | uredi kodo]

3 milijarde dolarjev ameriške varnostne pomoči Ukrajini 24. avgusta 2022 izvira iz kongresnega vira financiranja (Pobuda za varnostno pomoč Ukrajini);[517] namesto tega bodo strelivo in drug material, kot so brezpilotna letala ScanEagle in Puma ter protiletalske rakete Vampire,[518] dobili od dobaviteljev, ne pa s črpanjem iz zalog ameriške vlade. Ta pomoč je namenjena dolgoročnim potrebam Ukrajine.[517] Dolgoročne dobave materiala vključujejo 6 dodatnih enot zračne obrambe NASAMS in pripadajoče naboje, do 245.000 155mm izstrelkov, do 65.000 120mm minometnih nabojev, do 24 protibaterijskih radarjev ter pripadajoče usposabljanje ter vzdrževanje.[519] Pomoč ZDA od januarja 2021 do 24. avgusta 2022 presega 13,5 milijarde dolarjev.[520]

Do avgusta 2022 je Združeno kraljestvo zagotovilo vojaško pomoč v vrednosti 2,3 milijarde funtov (2,8 milijarde dolarjev). To so bili trije raketni sistemi M270 za večkratno izstreljevanje, približno 5000 protitankovskih raket NLAW, »več sto« raket Brimstone, 120 oklepnih vozil, vključno z zaščitnimi patruljnimi vozili Mastiff, in težka transportna brezpilotna letala.[521] Poleg tega 10.000 ukrajinskih vojakov v štirih bazah v Veliki Britaniji opravlja intenzivno 120-dnevno pehotno usposabljanje, ki ga izvaja večnacionalna skupina inštruktorjev.[522]

Ameriški državni sekretar Blinken je 8. septembra 2022 napovedal 2 milijardi dolarjev pomoči Ukrajini in osemnajstim partnerjem na področju obrambne industrije.[523] Poleg tega je ameriški obrambni minister Austin na srečanju kontaktne skupine za obrambo Ukrajine v Nemčiji napovedal 20. sveženj za vojaško pomoč Ukrajini v višini do 675 milijonov dolarjev ter razpravo o pobudah za posamezne industrijske baze kontaktne skupine za obrambo, da bi dolgoročno zaščitili suvereno ozemlje Ukrajine.[524][525]

15. septembra 2022 je ameriški predsednik Biden napovedal 21. sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 600 milijonov dolarjev v luči ukrajinske protiofenzive v Harkovu.[526]

Zunanja vojaška vpletenost[uredi | uredi kodo]

Čeprav sta Nato in EU sprejela strogo politiko »brez škornjev na tleh« v podporo ruski invaziji na Ukrajino,[527] je Ukrajina aktivno iskala prostovoljce iz drugih držav. Ukrajina je 1. marca začasno odpravila vizumske zahteve za tuje prostovoljce, ki so se želeli pridružiti boju proti ruskim silam. Do te poteze je prišlo po Zelenskijevi ustanovitvi Mednarodne legije teritorialne obrambe Ukrajine in pozval prostovoljce, naj se »pridružijo obrambi Ukrajine, Evrope in sveta«.[528] Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je izjavil, da se je do 6. marca v boj prostovoljno prijavilo približno 20.000 tujih državljanov iz 52 držav.[529] Večina teh prostovoljcev se je pridružila novoustanovljeni Mednarodni legiji teritorialne obrambe Ukrajine.[529] Donecka ljudska republika je 9. junija na smrt obsodila tri tuje prostovoljce. Dva od njih sta bila britanska državljana, eden pa je bil maroški državljan.[530][531]

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je 3. marca opozoril, da plačanci niso upravičeni do zaščite po Ženevskih konvencijah, ujeti tuji borci pa se ne bodo šteli za vojne ujetnike, ampak jih bodo preganjali kot zločince.[532] Kmalu zatem, 11. marca, pa je Moskva sporočila, da se je 16.000 prostovoljcev z Bližnjega vzhoda pripravljenih pridružiti drugim proruskim tujim borcem poleg donbaških separatistov.[533] Na spletu naložen videoposnetek prikazuje oborožene srednjeafriške paravojaške enote, ki pozivajo k orožju, da bi se v Ukrajini borili z ruskimi vojaki.[534] Ameriški uradnik je 5. maja potrdil, da so ZDA posredovale »raznovrstne obveščevalne podatke« (vključno z obveščevalnimi podatki za ciljanje na bojišču v realnem času) za pomoč pri potopitvi ruske križarke Moskva.[535]

Sankcije in posledice[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Rusija v evropskem energetskem sektorju
Izjave ameriškega predsednika Joeja Bidna in kratka seja vprašanj in odgovorov 24. februarja 2022

Zahodne države in druge so Rusiji uvedle omejene sankcije, ko je ta priznala Donbas kot neodvisno državo. Ko se je napad začel, so številne druge države uvedle sankcije, namenjene hromitvi ruskega gospodarstva.[536] Sankcije so bile usmerjene na posameznike, banke, podjetja, denarne menjalnice, bančna nakazila, izvoz in uvoz.[537][538] Sankcije so glavnim ruskim bankam prekinile dostop do sistema SWIFT, svetovnega sporočilnega omrežja za mednarodna plačila, vendar so pustile nekaj omejenega dostopa, da bi zagotovile nadaljnjo sposobnost plačevanja pošiljk plina.[539] Sankcije so vključevale tudi zamrznitev sredstev ruske centralne banke, ki ima 630 milijard dolarjev deviznih rezerv,[540] da bi preprečile, da bi banka izravnala učinek sankcij,[541][542] in zamrznitev plinovoda Severni tok 2.[543] Do 1. marca je skupno rusko premoženje, ki so ga zamrznile sankcije, znašalo 1 bilijon dolarjev.[544]

Menjalni tečaj EUR/Rubelj (Rubljev za evro)

Kristalina Georgieva, direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je opozorila, da konflikt predstavlja veliko gospodarsko tveganje tako na regionalnem kot na mednarodnem nivoju. Mednarodni denarni sklad bi lahko pomagal drugim prizadetim državam, je dejala, poleg paketa posojil v višini 2,2 milijarde dolarjev za Ukrajino. David Malpass, predsednik skupine Svetovne banke, je opozoril na daljnosežne gospodarske in družbene učinke ter poročal, da banka pripravlja možnosti za znatno gospodarsko in fiskalno podporo Ukrajini in regiji.[545] Gospodarske sankcije so prizadele Rusijo od prvega dne invazije, saj je njen delniški trg padel za 39 % (indeks RTS). Ruski rubelj je padel na rekordno nizko raven, Rusi pa so hiteli menjati valuto.[546][547][548] Borze v Moskvi in ​​Sankt Peterburgu so zaprte do 18. marca,[549] kar je najdaljše zaprtje v zgodovini Rusije.[550] S&P Global Ratings je 26. februarja znižal bonitetno oceno ruske vlade na »junk«, zaradi česar so skladi, ki zahtevajo obveznice investicijskega razreda, odložili ruski dolg, zaradi česar se je nadaljnje zadolževanje Rusije zelo otežilo.[551] S&P Global je 11. aprila postavil Rusijo pod »selektivno plačilo« njenega zunanjega dolga, ker je vztrajala pri plačilih v rubljih.[552] Na desetine korporacij, med njimi Unilever, McDonald's, Coca-Cola, Starbucks, Hermès, Chanel, in Prada, je prenehalo poslovati v Rusiji.[553]

  Stopnja inflacije v Rusiji
Svetlo modra črta predstavlja ključno obrestno mero ruske centralne banke

O mirovnih pogajanjih in stabilnosti mednarodnih meja so v tednu od 9. maja razpravljali na Švedskem in Finskem, ko sta njuna parlamenta zaprosila za polnopravno članstvo v Natu.[554]

Administracija Joeja Bidna je 24. marca izdala izvršilni ukaz, s katerim je prepovedala prodajo ruskih rezerv zlata na mednarodnem trgu.[555] Zlato je bilo ena od glavnih poti Rusije za zaščito svojega gospodarstva pred vplivom sankcij, uvedenih po priključitvi Krima leta 2014.[556] Aprila 2022 je Rusija dobavila 45 % uvoza zemeljskega plina v EU in zaslužila 900 milijonov dolarjev na dan.[557] Rusija je največji svetovni izvoznik zemeljskega plina,[558] žitaric in gnojil ter med največjimi svetovnimi dobavitelji surove nafte, premoga, jekla in kovin,[559] vključno s paladijem, platino, zlatom, kobaltom, nikljem in aluminijem.[560][561] Evropska komisija je maja 2022 predlagala prepoved uvoza nafte iz Rusije.[562] Ker so se evropski politiki odločili, da bodo uvoz ruskih fosilnih goriv nadomestili z uvozom drugih fosilnih goriv in evropsko proizvodnjo energije iz premoga,[563][564] pa tudi zaradi tega, ker je Rusija »ključni dobavitelj« materialov, ki se uporabljajo za »tehnologije čiste energije«, so odzivi na vojno lahko tudi na splošno negativno vplivali na pot podnebnih emisij.[565] Zaradi sankcij, uvedenih proti Rusiji, Moskva zdaj želi izkoristiti alternativne trgovinske poti, saj je država tako rekoč prebila vse logistične koridorje za trgovino.[566]

Plinski spor med Rusijo in EU se je razplamtel marca 2022.[567] Ruski Gazprom je 14. junija sporočil, da bo zmanjšal pretok plina po plinovodu Severni tok 1, ker je trdil, da Siemens ni pravočasno vrnil kompresorskih enot, ki so bile poslane v Kanado na popravilo. Razlago je izpodbijal nemški energetski regulator.[568]

Predsednik Putin je 17. junija na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu govoril z vlagatelji o gospodarskih sankcijah in dejal, da »gospodarski blitzkrieg proti Rusiji ni imel nobenih možnosti za uspeh od samega začetka«. Nadalje je trdil, da sankcije škodijo državam, ki jih uvajajo, bolj kot škodijo Rusiji, omejitve je označil za »nore in nepremišljene«. Vlagateljem je dejal: »Vlagajte tukaj. V lastni hiši je varneje. Tisti, ki tega niso hoteli poslušati, so v tujini izgubili milijone.«[569]

Estonija je zaradi ruske invazije na Ukrajino s trga v Narvi odstranila preostali spomenik iz sovjetskih časov.[570] Po njegovi odstranitvi je bila Estonija deležna »najobsežnejšega kibernetskega napada« po kibernetskih napadih na Estonijo leta 2007.[571]

Predsednik Zelenski se je 25. avgusta 2022 zahvalil predsedniku Bidenu za paket varnostne pomoči v višini 3 milijard dolarjev, ki ga je odobrila ameriška obveščevalna agencija in paket finančne pomoči Svetovne banke v višini 3 milijard dolarjev za Ukrajino.[572] 2. septembra je predsednik Biden od kongresa zahteval 13,7 milijarde dolarjev »za opremo, obveščevalno podporo in neposredno proračunsko podporo« Ukrajini.[573][574]

Zunanje obsodbe in protesti[uredi | uredi kodo]

Invazijo je obsodila mednarodna javnost, protesti pa so potekali po vsem svetu. Generalna skupščina Združenih narodov je 2. marca sprejela resolucijo ES-11/1, v kateri je obsodila invazijo in zahtevala popoln umik ruskih sil.[575] Mednarodno sodišče je Rusiji odredilo prekinitev vojaških operacij, Svet Evrope pa je Rusijo izključil. Številne države so proti Rusiji uvedle sankcije, ki so vplivale na rusko in svetovno gospodarstvo,[576] Ukrajini pa so zagotovile humanitarno in vojaško pomoč[40] Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo zločinov proti človečnosti v Ukrajini od leta 2013, pa tudi vojnih zločinov med invazijo leta 2022.[577]


Žrtve in humanitarni udarec[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam ruskih generalov, ubitih med invazijo na Ukrajino (2022) in Seznam novinarjev, ubitih med rusko-ukrajinsko vojno

Žrtve in poškodbe na terenu[uredi | uredi kodo]

O smrtnih primerih na bojišču je mogoče sklepati iz različnih virov, vključno s satelitskimi posnetki in videoposnetki vojaških akcij.[578] Tako za ruske kot ukrajinske vire na splošno velja, da napihujejo število žrtev nasprotne strani, medtem ko zaradi zviševanja morale svojih vojakov zmanjšujejo lastno število žrtev. Ruske tiskovne agencije trenutno več ne poročajo o številu smrtnih žrtev ruskih vojakov. [579][580][581][582] Rusija in Ukrajina sta priznali, da sta utrpeli »znatne« oziroma »precejšnje« izgube. BBC News je aprila 2022 poročal, da so ukrajinske trditve o ruskih smrtnih žrtvah vključevale tudi ranjence.[583][584] Agencija France-Presse in neodvisni opazovalci konflikta so poročali, da ne morejo preveriti ruskih in ukrajinskih trditev o sovražnikovih izgubah, vendar domnevajo, da so pretirane.[585]

Število civilnih in vojaških žrtev je zaradi vojne megle nemogoče natančno določiti.[586][587] Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) meni, da je število civilnih žrtev precej višje od števila, ki so ga lahko potrdili Združeni narodi.[588] Ukrajinski obrambni minister je 16. junija za CNN povedal, da je po njegovem mnenju umrlo več deset tisoč Ukrajincev, in dodal, da upa, da je resnično število žrtev manjše od 100.000[589]. Samo v uničenem Mariupolu je bilo po mnenju ukrajinskih uradnikov ubitih najmanj 22.000 ljudi,[590] po podatkih mrtvašnic še več,[591] medtem ko še več trupel ni bilo pobranih.[592]

Razdelitev Žrtve Časovno obdobje Vir
Civilisti 5916 ubitih, 8616 ranjenih[d]

(369 ubitih v območjih DLR/LLR)

24. februar – 18. september 2022 Združeni narodi[593]
Ukrajinske sile (ZSU, NGU, SBGS) 10.000 ubitih, 30.000 ranjenih 24. februar – 3. junij 2022 Ukrajinska vlada[594][595]
Ukrajinske sile (ZSU) ≈9000 ubitih 24. februar – 21. avgust 2022 Ukrajinska vlada[596]
Ruske sile

(VSRF, Rosgvardija, FSB)

6476 ubitih (potrjenih po imenu, verjetno

okoli 40–60 % višje)

24. februar – 15. september 2022 BBC News Russian & Mediazona[597]
Ruske sile (VSRF) 5937 ubitih 24. februar – 21. september 2022 Ruska vlada[598]
Sile Donecke ljudske republike 3069 ubitih, 13.018 ranjenih 26. februar – 15. september 2022 Donecka ljudska republika[e]
Sile Luganske ljudske republike 500–600 ubitih 24. februar – 5. april 2022 Ruska vlada[f]
Razdelitev Ocenjeno in zatrjeno število žrtev Časovno obdobje Vir
Civilisti 7000–28.737+ ubitih[603][g] 24. februar – 22. septebmer 2022 Ukrajinska vlada
999 ubitih, 3265 ranjenih 17. februar – 15. september 2022 DLR[h] in LLR[605]
Ukrajinske sile

(ZSU, NGU, SBGS)

61.207 ubitih in 49.368 ranjenih 24. februar – 21. september 2022 Ruska vlada[606][607][608]
Ruske in ostale sile(VSRF, Rosgvardija, FSB,

PMC Wagner, DLR & LLR)

15.000 ubitih, 45.000 ranjenih 24. februar – 20. julij 2022 Ocena ZDA, UK & Estonije[609][610][611]
70.000–80.000 ubitih in ranjenih

(20.000 ubitih)

24. februar – 8. avgust 2022 Ocena ZDA[612]
55.510 ubitih, 98.000–117.000 ranjenih 24. februar – 22. september 2022 Ukrajinska vlada[613][614]

Vojni ujetniki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Vojni ujetniki, Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)#Obravnava vojnih ujetnikov, Pokol v zaporu Olenivka in Mučenje ruskih vojakov v Malem Rohanu

Uradne statistike in informirane ocene o vojnih ujetnikih se razlikujejo.[615] V začetnih fazah invazije, 24. februarja, je Oksana Markarova, ukrajinska veleposlanica v ZDA, povedala, da se je vod 74. gardne motorizirane strelske brigade iz Kemerovske oblasti predal, češ da niso vedeli, da so bili pripeljani v Ukrajino in zadolženi za pobijanje Ukrajincev.[616] Rusija je trdila, da je do 2. marca 2022 ujela 572 ukrajinskih vojakov,[617] medtem ko je Ukrajina trdila, da je bilo od 20. marca v ujetju 562 ruskih vojakov,[618] 10 pa je bilo predhodno izpuščenih v izmenjavi ujetnikov za pet ukrajinskih vojakov in župana Melitopola.[619][620] Poročilo The Independenta z dne 9. junija je navajalo poročilo obveščevalne službe, ki je ocenilo, da je bilo zajetih več kot 5600 ukrajinskih vojakov, medtem ko se je število ruskih vojakov v ujetništvu po več izmenjavah ujetnikov zmanjšalo z 900 aprila na 550. Nasprotno pa je časnik Ukrajinska pravda trdil, da je bilo 20. junija v ujetništvu 1000 ruskih vojakov.[621]

Prva velika izmenjava ujetnikov je bila izvedena 24. marca, ko je bilo zamenjanih 10 ruskih in 10 ukrajinskih vojakov ter 11 ruskih in 19 ukrajinskih civilnih mornarjev.[622][623] 1. aprila je bilo 86 ukrajinskih vojakov zamenjanih[624] za neznano število ruskih vojakov.[625]

8. marca je ukrajinski obrambni poročevalec pri The Kyiv Independent sporočil, da si ukrajinska vlada prizadeva, da bi ruski ujetniki pomagali oživiti ukrajinsko gospodarstvo v skladu z mednarodnim pravom.[626] Organizacije za človekove pravice so v prvih tednih marca pozvale ukrajinsko vlado, naj spoštuje pravice ruskih vojnih ujetnikov v skladu s Tretjo Ženevsko konvencijo in preneha s kroženjem videoposnetkov poniževanja ali ustrahovanja ujetih ruskih vojakov.[627][628] 27. marca je bil na Telegram naložen videoposnetek, ki domnevno prikazuje ukrajinske vojake, kako streljajo ruske ujetnike v kolena, kar je povzročilo zaskrbljenost glede mučenja in samovoljnih usmrtitev vojnih ujetnikov.[629][630][631] Še en videoposnetek, ki prikazuje ukrajinske čete, ki ubijajo ruske ujetnike, je bil 6. aprila objavljen na Telegramu, za pristnega pa sta ga potrdila The New York Times in Reuters.[632][633] Misija ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini je izrazila zaskrbljenost glede ravnanja z ukrajinskimi vojnimi ujetniki, ki jih držijo sile Rusije ter Donecke in Luganske ljudske republike. Videoposnetki, ki prikazujejo ukrajinske vojne ujetnike, ki so bili prisiljeni peti proruske pesmi ali imajo modrice, so vzbujali zaskrbljenost glede njihovega ravnanja.[634]

25. avgusta je bilo v raziskavi, ki sta jo izvedla Humanitarni raziskovalni laboratorij Yale School of Public Health in organizacija Conflict Observatory, v Donecku, ki ga nadzoruje Rusija, odkritih približno 21 filtracijskih taborišč. Ta taborišča naj bi vodile ruske in zavezniške sile. Na teh lokacijah se nahajajo ukrajinski »civilisti, vojni ujetniki in drugo osebje«. Ta taborišča se uporabljajo za štiri glavne namene: »1) registracijske točke, 2) taborišča in druge objekte za pridržanje tistih, ki čakajo na registracijo, 3) zasliševalne centre in 4) kazenske kolonije«. Na satelitskih posnetkih je razvidna tudi poškodovana zemlja, kar po mnenju raziskovalcev ustreza grobovom. Kaveh Khoshnood, profesor na šoli za javno zdravje na univerzi Yale, je dejal: »Inkomunikacijsko pridržanje civilistov je več kot le kršitev mednarodnega humanitarnega prava — predstavlja grožnjo javnemu zdravju tistih, ki so trenutno v priporu Rusije in njenih pooblaščencev.«[635]

Humanitarni udarec[uredi | uredi kodo]

Begunska kriza[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)
Ukrajinski begunci v Krakovu protestirajo proti vojni, 6. marec 2022

Vojna je povzročila največjo begunsko in humanitarno krizo v Evropi od jugoslovanskih vojn v devetdesetih letih;[636][637] ZN so jo označili za najhitreje rastočo krizo po drugi svetovni vojni.[638] Medtem ko je Rusija kopičila vojaške sile ob ukrajinski meji, so se številne sosednje vlade in humanitarne organizacije v tednih pred invazijo pripravile na množično razseljevanje. Decembra 2021 je ukrajinski obrambni minister ocenil, da bi lahko invazija prisilila razselitev od tri do pet milijonov ljudi.[639]

prvem tednu invazije so ZN poročali, da je Ukrajino zapustilo več kot milijon beguncev; do 24. septembra se je število beguncev povečalo na 7.405.590, kar je zaradi vrnitve nekaterih beguncev manj kot osem milijonov.[640][641] 20. maja je NPR poročal, da se po velikem prihodu tuje vojaške opreme v Ukrajino veliko število beguncev želi vrniti v ukrajinske regije, ki so relativno izolirane od invazijske fronte na jugovzhodu Ukrajine.[642] Do 3. maja je bilo v Ukrajini razseljenih 8 milijonov ljudi.[643]

Večina beguncev so bile ženske, otroci, starejši in invalidi.[644][645] Večini moških ukrajinskih državljanov, starih od 18 do 60 let, je bil izstop iz Ukrajine zaradi obveznega vojaškega naborništva zavrnjen,[646][647] razen če so bili odgovorni za finančno podporo treh ali več otrok, bili očetje samohranilci ali so bili starši/skrbniki invalidnih otrok.[648] Mnogi ukrajinski moški, vključno z najstniki, so se v vsakem primeru odločili, da ostanejo v Ukrajini, da bi se pridružili uporu.[649]

Po podatkih Visoke komisije ZN za begunce je bilo 13. maja na Poljskem 3.315.711 beguncev, v Romuniji 901.696, na Madžarskem 594.664, v Moldaviji 461.742, na Slovaškem 415.402, v Belorusiji 27.308, Rusija pa je sporočila, da jih je sprejela 800.104.[650] Do 23. marca je na Češko prispelo več kot 300.000 beguncev.[651] Turčija je bila še ena pomembna destinacija, saj je 22. marca zabeležila več kot 20.000 ukrajinskih beguncev, 25. aprila pa več kot 58.000.[652][653] EU se je prvič v svoji zgodovini sklicevala na direktivo o začasni zaščiti, ki ukrajinskim beguncem daje pravico do življenja in dela v EU do treh let.[654]

Ukrajina je Rusijo obtožila, da je na silo selila civiliste v »filtracijske centre« na rusko nadzorovanem ozemlju in od tam v Rusijo, kar so ukrajinski viri primerjali s izselitvijo prebivalstva v Sovjetski zvezi in ruskimi dejanji v čečenski vojni za neodvisnost.[655][656] 8. aprila je Rusija trdila, da je v Rusijo evakuirala približno 121.000 prebivalcev Mariupola.[656] RIA Novosti in ukrajinski uradniki so sporočili, da je bilo na tisoče poslanih v različna središča v mestih v Rusiji in okupirani Ukrajini,[657] od kjer so ljudi pošiljali v gospodarsko depresivne regije Rusije.[658] Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov je dejal, da Rusija načrtuje gradnjo koncentracijskih taborišč za Ukrajince v zahodni Sibiriji, kjer bodo zaporniki prisiljeni pomagati pri gradnji novih mest.[659][660][i]

Druga begunska kriza, ki je nastala z invazijo in zatiranjem človekovih pravic s strani ruske vlade, je povzročila beg več kot 300.000 ruskih političnih beguncev in ekonomskih migrantov, največji eksodus iz Rusije po oktobrski revoluciji leta 1917,[662][663] v države kot so pribaltske države, Finska, Gruzija, Turčija in Srednja Azija.[664][665] Do 22. marca je bilo ocenjeno, da je državo zapustilo od 50.000 do 70.000 visokotehnoloških delavcev in da bi jih lahko sledilo še od 70.000 do 100.000. Pojavil se je strah glede učinka bega možganov na ruski gospodarski razvoj.[666] Nekateri so se pridružili ruskemu odporu proti Putinovemu režimu in skušali pomagati Ukrajini,[667] nekateri pa so se soočili z diskriminacijo, ker so Rusi.[668][669] Prišlo je tudi do eksodusa milijonarjev.[670] 6. maja je The Moscow Times, ki se sklicuje na podatke FSB, poročal, da je državo zapustilo skoraj štiri milijone Rusov, čeprav ta številka ne razlikuje med izseljenci in poslovnimi oziroma turističnimi potniki.[671] Zaradi Putinove delne mobilizacije 300.000 moških septembra za boj v »posebni vojaški operacijij e še več tisoč Rusov zapustilo državo.[672]

Vpliv na mednarodno oskrbo s hrano[uredi | uredi kodo]

Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki pšenice ter je pogosto opisana kot »žitnica Evrope«.[673] Na začetku invazije so ruske kopenske sile hitro zavzele ukrajinsko obalo Azovskega in Črnega morja vzhodno od mesta Herson, ruska mornarica pa je uvedla blokado ukrajinskih pristanišč in zagrozila z amfibijskim napadom na pristaniško mesto Odesa.[674][675] To je preprečilo izvoz ukrajinske letine žita iz leta 2021 po morju in sprožilo veliko mednarodno prehransko krizo. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo je marca opozorila, da bi se lahko cene hrane na svetu zaradi vojne zvišale za do 20 %.[676]

Ukrajina in partnerske države so si prizadevale povečati izvoz po kopnem, vendar s tem niso mogle nadomestiti izgubljene zmogljivosti pomorskega prometa. Poleg tega je Ukrajina obtožila Rusijo, da je ukradla »več sto tisoč ton žita« iz dvigal in drugih skladišč po okupirani Ukrajini ter ga prepeljala v okupirana pristanišča za izvoz. Poraz ruskih sil na Kačjem otoku 30. junija je prinesel delno olajšanje, saj je Ukrajina odprla dve pristanišči ob Donavi, Reni in Izmail.[677]

Združeni narodi in Turčija so 22. julija posredovali pri sporazumu med Rusijo in Ukrajino o varnem izvozu ukrajinskega žita po morju, ki je znan kot črnomorska pobuda za žito. Prvo plovilo z žitom je iz Odese odplulo 1. avgusta,[678] do 26. avgusta pa je Ukrajina po besedah predsednika Zelenskega v skladu s sporazumom izvozila 1 milijon ton žita.[679]

Zločini zoper kulturno dediščino[uredi | uredi kodo]

Do konca maja so ruske sile uničile ali poškodovale 250 muzejev in institucij v Ukrajini. Ocenjuje se, da je bilo izropanih 2000 umetniških predmetov, Rusija pa naj bi imela tudi posebne enote, ki izsledijo in prilastijo starine, kot so skitski artefakti iz arheoloških izkopavanj ter jih nato preselijo v Rusijo.[680] Pomembna dediščina, ki je bila uničena med invazijo, vključuje samostan Vseh svetih v Donbasu[681][682] in hišo ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega v Trostjanecu.[683]

Odzivi[uredi | uredi kodo]

Resolucija Generalne skupščine ZN ES-11/1 je 2. marca 2022 glasovala glede zahteve, da Rusija svoje čete umakne iz Ukrajine
  Za
  Proti
  Vzdržana
  Manjkajoča
  Ni članica

Invazija je prejela široko mednarodno obsodbo vlad in medvladnih organizacij, odzivi pa so vključevali nove sankcije proti Rusiji, ki so sprožile obsežne gospodarske učinke na rusko in svetovno gospodarstvo.[576] Evropska unija je financirala in dostavila vojaško opremo Ukrajini. Blok je uvedel tudi različne gospodarske sankcije, vključno s prepovedjo letenja ruskih letal v zračnem prostoru EU,[684] prepovedjo sistema SWIFT za nekatere ruske banke in prepovedjo nekaterih ruskih medijev.[685] Odzivi na invazijo so bili zelo različni in so vključevali širok spekter zadev, kot so odziv javnosti, odzivi medijev, prizadevanja za mir in preučevanje pravnih posledic invazije.

Invazijo je na mednarodni ravni obsodila širša javnost. Protesti in demonstracije so potekali po vsem svetu, tudi v Rusiji in delih Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija.[686] Na družbenih omrežjih so se širili pozivi k bojkotu ruskega blaga[687], hekerji pa so napadali ruske spletne strani, zlasti tiste, ki jih je upravljala ruska vlada.[688] Po invaziji se je povečalo protirusko razpoloženje do Rusov, ki živijo v tujini.[689][690]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Donecka ljudska republika in Luganska ljudska republika sta bili separatistični državi, ki sta razglasili neodvisnost od Ukrajine maja 2014. Mednarodno so ju priznale Rusija, Sirija in Severna Koreja, druga drugo in nekatere druge delno priznane države. 30. septembra 2022 je po referendumu Rusija razglasila priključitev obeh republik.
  2. Ruskim silam je bilo omogočeno del invazije sprožiti z beloruskega ozemlja.[1][2] Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je tudi izjavil, da bi se v invazijo po potrebi lahko vključile beloruske sile,[3] z beloruskega ozemlja so bili tudi izstreljene rakete v Ukrajino.[4] Ukrajinski uradniki so trdili, da so beloruske enote vstopile v Ukrajino.[5]
  3. Poleg tega je prišlo do več napadov v zahodni Rusiji blizu ukrajinske meje.
  4. Potrjena številka iz vira, ni dokončna (potrditve še potekajo), ocene so višje.
  5. The DPR stated 3,082 of its servicemen were killed and 13,068 wounded between 1 January and 15 September 2022,[599] of which 13 died and 50 were wounded between 1 January and 25 February 2022,[600] leaving a total of 3,069 killed and 13,018 wounded in the period of the Russian invasion.
  6. Rusija je navedla, da je bilo od 24. februarja do 5. aprila 2022 ubitih 1500 vojakov DLR in LLR.[601] Ob upoštevanju, da je bilo uradno potrjenih izgub DLR 979 ubitih od 26. februarja do 7. aprila 2022,[602][600] je mogoče oceniti, da je od 24. februarja do 5. aprila 2022 umrlo 500–600 vojakov LLR.
  7. See table here for a detailed breakdown of civilian deaths by oblast, according to Ukrainian authorities.
  8. DLR je navedla, da je bilo med 1. januarjem in 15. septembrom 2022 ubitih 921 njenih civilistov, 3021 pa ranjenih,[604] od katerih je bilo med 1. januarjem in 25. februarjem 2022 ubitih 8, ranjneih pa 23,[600] kar skupaj znaša 913 ubitih in 2998 ranjenih v obdobju ruske invazije.
  9. Najverjetneje so nova mesta pomenila nova industrijska mesta v Sibiriji, katerih gradbene načrte je Šojgu objavil jeseni 2021.[661]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Lister, Tim; Kesa, Julia (24. februar 2022). "Ukraine says it was attacked through Russian, Belarus and Crimea borders". Kyiv: CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2022. Pridobljeno dne 24. februar 2022.
  2. Murphy, Palu (24. februar 2022). "Troops and military vehicles have entered Ukraine from Belarus". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2022. Pridobljeno dne 24. februarja 2022.
  3. Rodionov, Maxim; Balmforth, Tom (25. februar 2022). "Belarusian troops could be used in operation against Ukraine if needed, Lukashenko says". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2022. Pridobljeno dne 25. februarja 2022.
  4. "Missiles launched into Ukraine from Belarus". BBC News. 27. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno dne 27. februarja 2022.
  5. "Ukrainian Official Says Belarus Has Joined the War, as Russia Pummels Kharkiv". Time. 1. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. marca 2022. Pridobljeno dne 1. marca 2022.
  6. Barnes, Julian E.; Crowley, Michael; Schmitt, Eric (10. januarja 2022). "Russia Positioning Helicopters, in Possible Sign of Ukraine Plans". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januar 2022. Pridobljeno dne 20. januarja 2022.
  7. Bengali, Shashank (18. februar 2022). "The U.S. says Russia's troop buildup could be as high as 190.000 in and near Ukraine". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2022. Pridobljeno dne 18. februarja 2022.
  8. 8,0 8,1 8,2 Hackett, James, ur. (Februar 2021). The Military Balance 2021 (1st izd.). Abingdon, Oxfordshire: International Institute for Strategic Studies. ISBN 978-1-03-201227-8. OCLC 1292198893. OL 32226712M.
  9. "20.000 foreign volunteers in Ukraine 'to join fight against Russia'". South China Morning Post (angleščina). 7. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2022.
  10. Parker, Claire (23 February 2022). "What counts as an 'invasion,' or as 'lethal aid'? Here's what some terms from the Russia-Ukraine crisis really mean". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-02-23. Pridobljeno dne 23 February 2022.CS1 vzdrževanje: BOT: original-url status neznan (link)
  11. Keane, Daniel; Blake, Elly (14 March 2022). "What is the Homes for Ukraine refugees scheme and how do you apply?". Evening Standard. ISSN 2041-4404. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2022. Pridobljeno dne 15 March 2022.
  12. Pita, Antonio; Costa, Raúl Sánchez (3 March 2022). "Ukrainian exodus could be Europe's biggest refugee crisis since World War II". El País. ISSN 0213-4608. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 April 2022. Pridobljeno dne 9 May 2022.
  13. "Situation Ukraine Refugee Situation". United Nations High Commissioner for Refugees. Pridobljeno dne 23. julij 2022.
  14. Ratcliffe, Rebecca; Clayton, Abené; Gabbatt, Adam; Chao-Fong, Léonie; Lock, Samantha; Ambrose, Tom (19 March 2022). "Biden outlines 'consequences' if China aids Russia – as it happened". The Guardian. ISSN 1756-3224. OCLC 60623878. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 March 2022. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  15. "Ukraine war: Putin being misled by fearful advisers, US says". BBC News. BBC. 31 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 March 2022. Pridobljeno dne 31 March 2022.
  16. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :3 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  17. Barbaro, Michael; Chaturvedi, Asthaa; Szypko, Rob; Quester, Rachel; Johnson, Michael; Baylen, Liz O.; Daniel, Chelsea; Powell, Dan; Lozano, Marion (5 April 2022). "How the War in Ukraine is Creating a Global Food Crisis". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 15 June 2022.
  18. "The coming food catastrophe". The Economist. ISSN 0013-0613. Pridobljeno dne 15 June 2022.
  19. Kirby, Jen (28 February 2022). "Putin's invasion of Ukraine, explained". Vox. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  20. "Conflict in Ukraine". Global Conflict Tracker. Council on Foreign Relations. 28 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  21. "Russia's invasion of Ukraine". The Economist. 26 February 2022. ISSN 0013-0613. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022. Though the target of Mr. Putin's tirade on February 21st was Ukraine, the former Soviet republics now in NATO, Estonia, Latvia and Lithuania, have cause for alarm over his irredentism.
  22. Perrigo, Billy (22 February 2022). "How Putin's Denial of Ukraine's Statehood Rewrites History". Time. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  23. "Putin Says He Does Not Plan to 'Restore Empire'". The Moscow Times. 22 February 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  24. Abbruzzese, Jason (24 February 2022). "Putin says he is fighting a resurgence of Nazism. That's not true". NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  25. Hernandez, Joe (23 February 2022). "Why Luhansk and Donetsk are key to understanding the latest escalation in Ukraine". NPR. Photograph by Aleksey Filippov (Agence-France Presse) via Getty Images. Pridobljeno dne 28 February 2022. Neznan parameter |orig-date= ni upoštevan (pomoč)
  26. Hodge, Nathan (26 February 2022). "Russia's Federation Council gives consent to Putin on use of armed forces abroad, Russian agencies report". Moscow: CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  27. Nikolskaya, Polina; Osborn, Andrew (24 February 2022). "Russia's Putin authorises 'special military operation' against Ukraine". Reuters. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  28. Grunau, Andrea; von Hein, Matthias; Theise, Eugen; Weber, Joscha (25 February 2022). "Fact check: Do Vladimir Putin's justifications for going to war against Ukraine add up?". Deutsche Welle. Pridobljeno dne 7 March 2022.
  29. Waxman, Olivia B. (3 March 2022). "Historians on What Putin Gets Wrong About 'Denazification' in Ukraine". Time. Pridobljeno dne 6 March 2022.
  30. "Russia attacks Ukraine". CNN. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  31. 31,0 31,1 Kirby, Paul (9 March 2022). "Why is Russia invading Ukraine and what does Putin want?". BBC News. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  32. "Ukrainian president signs decree on general mobilisation of population -Interfax". Reuters. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  33. "Zelensky signs decree declaring general mobilization". Interfax-Ukraine. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  34. "Ukraine rejects Russian demand to surrender port city of Mariupol in exchange for safe passage". CBS News. 20 March 2022. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  35. "Ukraine refuses to surrender Mariupol as scope of human toll remains unclear". Canadian Broadcasting Corporation. 21 March 2022. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  36. Balmforth, Tom (4 July 2022). "Analysis: Russia hails capture of Luhansk region, but big Ukraine battles lie ahead". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 7 July 2022.
  37. Myre, Greg (26 June 2022). "Russia bombs Kyiv in a weekend missile barrage across Ukraine". NPR (angleščina). Pridobljeno dne 7 July 2022.
  38. "Russia hits Lviv again as Putin's campaign of terror focuses on Ukraine's shell-shocked east". www.cbsnews.com (angleščina). Pridobljeno dne 7 July 2022.
  39. Chernova, Anna; Cotovio, Vasco; Thompson, Mark (28 February 2022). "Sanctions slams Russian economy". CNN. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  40. 40,0 40,1 "NATO to deploy thousands of commandos to nations near Ukraine". Al Jazeera. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  41. Morin, Rebecca; Subramanian, Courtney; Collins, Michael; Garrison, Joey; Groppe, Maureen (24 February 2022). "World leaders condemn Russian invasion of Ukraine; EU promises 'harshest' sanctions – live updates". USA Today. Gannett. ISSN 0734-7456. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  42. Stewart, Briar; Seminoff, Corinne; Kozlov, Dmitry (24 February 2022). "More than 1,700 people detained in widespread Russian protests against Ukraine invasion". CBC News. CBC. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  43. Corder, Mike (3 March 2022). "ICC prosecutor launches Ukraine war crimes investigation". Associated Press. Pridobljeno dne 19 March 2022.
  44. Budjeryn, Mariana. "Issue Brief #3: The Breach: Ukraine's Territorial Integrity and the Budapest Memorandum" (PDF). Woodrow Wilson International Center for Scholars. Pridobljeno dne 6 March 2022.
  45. Vasylenko, Volodymyr (15 December 2009). "On assurances without guarantees in a 'shelved document'". The Day. Pridobljeno dne 7 March 2022.
  46. Harahan, Joseph P. (2014). "With Courage and Persistence: Eliminating and Securing Weapons of Mass Destruction with the Nunn-Luger Cooperative Threat Reduction Programs" (PDF). DTRA History Series. Defense Threat Reduction Agency. ASIN B01LYEJ56H. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 7 March 2022.
  47. "Istanbul Document 1999". Organization for Security and Co-operation in Europe. 19 November 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 June 2014. Pridobljeno dne 21 July 2015.
  48. Hall, Gavin E. L. (14 February 2022). "Ukraine: the history behind Russia's claim that Nato promised not to expand to the east". The Conversation. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  49. Baker, Peter (9 January 2022). "In Ukraine Conflict, Putin Relies on a Promise That Ultimately Wasn't". The New York Times. ISSN 0362-4331.
  50. Grytsenko, Oksana; Vlasova, Anastasia (12 April 2014). "Armed pro-Russian insurgents in Luhansk say they are ready for police raid". Kyiv Post. Luhansk: Businessgroup LLC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 April 2014. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  51. Ragozin, Leonid (16 March 2019). "Annexation of Crimea: A masterclass in political manipulation". Al Jazeera. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 November 2020. Pridobljeno dne 24 May 2022.
  52. Charap, Samuel; Boston, Scott (21 January 2022). "U.S. Military Aid to Ukraine: A Silver Bullet?". RAND Corporation.
  53. Walker, Shaun; Grytsenko, Oksana; Ragozin, Leonid (3 September 2014). "Russian soldier: 'You're better clueless because the truth is horrible'". The Guardian. ISSN 1756-3224. OCLC 60623878. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  54. "Exclusive: Charred tanks in Ukraine point to Russian involvement". Reuters. 23 October 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  55. "Ukraine ceasefire violated more than 100 times within days: OSCE". Al Jazeera. 29 July 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  56. "France says Russia refused to hold ministerial meeting on Ukraine". Reuters. 9 November 2021. Pridobljeno dne 26 January 2022.
  57. "Article by Vladimir Putin 'On the Historical Unity of Russians and Ukrainians'". President of Russia. 12 July 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 February 2022. Pridobljeno dne 26 January 2022. ... the outcome of both Minsk‑1 and Minsk‑2 which give a real chance to peacefully restore the territorial integrity of Ukraine by coming to an agreement directly with the DPR and LPR with Russia, Germany and France as mediators, contradicts the entire logic of the anti-Russia project.
  58. "Russia Shouldn't Negotiate With 'Vassal' Ukraine, Ex-President Medvedev Says". Moscow Times. 11 October 2021. Pridobljeno dne 26 January 2022.
  59. Michael, Casey (19 June 2015). "Pew Survey: Irredentism Alive and Well in Russia". The Diplomat.
  60. Socor, Vladimir (24 March 2014). "Putin's Crimea Speech: A Manifesto of Greater-Russia Irredentism". 11 (56). Eurasia Daily Monitor.
  61. Putin, Vladimir (12 July 2021). "Article by Vladimir Putin 'On the Historical Unity of Russians and Ukrainians'". The Kremlin. Government of Russia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 January 2022. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  62. Snyder, Timothy D. (18 January 2022). "How to think about war in Ukraine". Thinking about... (newsletter). Substack. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 January 2022. Pridobljeno dne 25 January 2021. Historically speaking, the idea that a dictator in another country decides who is a nation and who is not is known as imperialism.
  63. Lucas, Edward (15 September 2020). "Why Putin's history essay requires a rewrite". The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 January 2022. Pridobljeno dne 25 January 2022.
  64. Roth, Andrew (7 December 2021). "Putin's Ukraine rhetoric driven by distorted view of neighbor". The Guardian. Moscow. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 December 2021. Pridobljeno dne 25 January 2021. But that fear has gone hand-in-hand with chauvinistic bluster that indicates Moscow has a distorted view of modern Ukraine and the goals it wants to achieve there.
  65. Dickinson, Peter; Haring, Melinda; Lubkivsky, Danylo; Motyl, Alexander; Whitmore, Brian; Goncharenko, Oleksiy; Fedchenko, Yevhen; Bonner, Brian; Kuzio, Taras (15 July 2021). "Putin's new Ukraine essay reveals imperial ambitions". Atlantic Council. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 July 2021. Pridobljeno dne 25 January 2021. Vladimir Putin's inaccurate and distorted claims are neither new nor surprising. They are just the latest example of gaslighting by the Kremlin leader.
  66. Wilson, Andrew (23 December 2021). "Russia and Ukraine: 'One People' as Putin Claims?". Royal United Services Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 January 2022. Pridobljeno dne 25 January 2022. Putin's key trope is that Ukrainians and Russians are 'one people', and he calls them both 'Russian'. He starts with a myth of common origin: 'Russians, Ukrainians and Belarusians are all descendants of Ancient Rus', which was the largest state in Europe' from the 9th–13th centuries AD.
  67. "173rd Airborne Brigade battalion heads to Latvia as Ukraine comes under Russian attack". Stars and Stripes. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  68. 68,0 68,1 Schogol, Jeff (22 February 2022). "Here's what those mysterious white 'Z' markings on Russian military equipment may mean". Task & Purpose. North Equity. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022. [B]ottom line is the 'Z' markings (and others like it) are a deconfliction measure to help prevent friendly fire incidents.
  69. 69,0 69,1 Taylor, Adam (24 February 2022). "Russia's attack on Ukraine came after months of denials it would attack". The Washington Post. Photograph by Evgeniy Maloletka (Associated Press). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022. On Sunday ... "There is no invasion. There is no such plans," Antonov said.
  70. "Putin attacked Ukraine after insisting for months there was no plan to do so. Now he says there's no plan to take over". Kharkiv: CBS Newsobjavljeno 22 February 2022. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  71. Farley, Robert; Kiely, Eugene (24 February 2022). "Russian Rhetoric Ahead of Attack Against Ukraine: Deny, Deflect, Mislead". FactCheck.org. Photograph by Aris Messinis (Agence-France Presse). Annenberg Public Policy Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022. Nov. 28 – ... 'Russia has never hatched, is not hatching and will never hatch any plans to attack anyone,' Peskov said. ... Jan. 19 – ... Ryabkov ... 'We do not want and will not take any action of aggressive character. We will not attack, strike, invade, quote unquote, whatever Ukraine.'
  72. Fořtová, Klára (8 March 2022). "Velvyslanec Ukrajiny v Česku denně promlouvá, ruský mlčí a je 'neviditelný'" [Ukraine's ambassador to the Czech Republic speaks daily, the Russian is silent and 'invisible']. Mladá fronta DNES (češčina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 March 2022. Pridobljeno dne 10 March 2022. Zmejevský ... 'Důrazně jsme odmítli jako nepodložená obvinění Ruska z přípravy, agrese vůči Ukrajině a fámy o vstupu ruských jednotek na ukrajinské území,' stojí v něm. Neznan parameter |trans-quote= ni upoštevan (pomoč)
  73. Levchenko, Grigory (22 April 2021). "'A path towards destroying relations' Czech Republic to limit Russian Embassy staff in Prague amid escalating diplomatic tensions". Meduza.
  74. Troianovski, Anton (30 January 2022). "The Hard-Line Russian Advisers Who Have Putin's Ear". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 February 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  75. Galeotti, Mark (5 July 2021). "New National Security Strategy Is a Paranoid's Charter". Moscow Times. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  76. "Russia's security strategy envisages 'forceful methods'". ABC News. 31 May 2021. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  77. Paulick, Jane, ur. (11 March 2022). "Putin's inner circle: Who has the Russian president's ear on the war in Ukraine?". Deutsche Welle. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  78. "Kremlin Insiders Alarmed Over Growing Toll of Putin's War in Ukraine". Bloomberg News. 20 March 2022.
  79. 79,0 79,1 Merchant, Nomaan (25 February 2022). "US intel predicted Russia's invasion plans. Did it matter?". Associated Press. Photographs by Alexei Alexandrov and Alex Brandon (AP Photo). Washington, D.C. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  80. Harris, Shane; Sonne, Paul (3 December 2021). "Russia planning massive military offensive against Ukraine involving 175,000 troops, U.S. intelligence warns". The Washington Post. Pridobljeno dne 4 March 2022. [U].S. intelligence has found the Kremlin is planning a multi-frontal offensive as soon as early next year involving up to 175,000 troops ....
  81. Kirby, Paul (2 March 2022). "Ukraine conflict: Who's in Putin's inner circle and running the war?". BBC News. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  82. 82,0 82,1 Li, David K.; Allen, Jonathan; Siemaszko, Corky (24 February 2022). "Putin using false 'Nazi' narrative to justify Russia's attack on Ukraine, experts say". NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  83. "US accuses Moscow of creating Ukraine invasion pretext with 'genocide' claims". France 24. Agence France-Presse. 15 February 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  84. "Putin Says Conflict in Eastern Ukraine 'Looks Like Genocide'". Moscow Times. 10 December 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  85. Путин заявил о геноциде на Донбассе [Putin announced the genocide in the Donbas]. Rossiyskaya Gazeta (ruščina). 9 December 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  86. Stanley, Jason (26 February 2022). "The antisemitism animating Putin's claim to 'denazify' Ukraine". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  87. "Ukraine crisis: Vladimir Putin address fact-checked". BBC News. 22 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  88. Hinton, Alexander (24 February 2022). "Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented". The Conversation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  89. "Disinformation About the Current Russia-Ukraine Conflict – Seven Myths Debunked". Directorate-General for European Neighbourhood Policy and Enlargement Negotiations (Sporočilo za javnost). 24 January 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 February 2022. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  90. Tabarovsky, Izabella; Finkel, Evgeny (27 February 2022). "Statement on the War in Ukraine by Scholars of Genocide, Nazism and World War II". The Jewish Journal of Greater Los Angeles. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  91. Treisman, Rachel (1 March 2022). "Putin's claim of fighting against Ukraine 'neo-Nazis' distorts history, scholars say". NPR. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  92. Troianovski, Anton (17 March 2022). "Why Vladimir Putin Invokes Nazis to Justify His Invasion of Ukraine". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 March 2022. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  93. "Deborah Lipstadt interview with Walter Isaacson". Amanpour and Company. PBS. June 10, 2022. [1]
  94. "Ukrainians Display Patriotism On First Day Of Unity Amid Uncertainty About Russian Invasion". RadioFreeEurope/RadioLiberty. 16 February 2022. Pridobljeno dne 12 March 2022.
  95. Hendrix, Steve; Khurshudyan, Isabelle (16 February 2022). "With solidarity, apathy and a few songs, Ukraine's Unity Day reflects a weary nation". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 February 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  96. "Extracts from Putin's speech on Ukraine". Reuters. 21 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  97. Düben, Björn Alexander (1 July 2020). "'There is no Ukraine': Fact-Checking the Kremlin's Version of Ukrainian History". LSE International History. London School of Economics. Pridobljeno dne 7 March 2022.
  98. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Putin Ukraine statehood2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  99. 99,0 99,1 Abbruzzese, Jason (24 February 2022). "Putin says he is fighting a resurgence of Nazism. That's not true". NBC News. NBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 31 May 2022.
  100. Likhachev, Vyacheslav (July 2016). "The Far Right in the Conflict between Russia and Ukraine" (PDF). Institut français des relations internationales. str. 18–28. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 8 November 2020. Pridobljeno dne 1 March 2022.
  101. Shekhovtsov, Anton (13 April 2022). "The Shocking Inspiration for Russia's Atrocities in Ukraine". Haaretz. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  102. "Neo-Nazi Russian nationalist exposes how Russia's leaders sent them to Ukraine to kill Ukrainians". Kharkiv Human Rights Protection Group. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  103. Horvath, Robert. "Putin's fascists: the Russian state's long history of cultivating homegrown neo-Nazis". The Conversation. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  104. Berger, Miriam (24 February 2022). "Russian President Valdimir Putin says he will 'denazify' Ukraine. Here's the history behind that claim". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  105. Campbell, Eric (3 March 2022). "Inside Donetsk, the separatist republic that triggered the war in Ukraine". Australian Broadcasting Corporation. Pridobljeno dne 3 March 2022.
  106. Schipani, Andres; Olearchyk, Roman (29 March 2022). "'Don't confuse patriotism and Nazism': Ukraine's Azov forces face scrutiny". Financial Times. Pridobljeno dne 11 April 2022.
  107. [104][105][106]
  108. "The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against 'Nazis' in Ukraine". CBS News. 22 March 2022. Pridobljeno dne 25 March 2022.
  109. Lawler, Dave; Basu, Zachary (24 February 2022). "Ukrainian President Zelensky says Putin has ordered invasion as country prepares for war". Axios. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  110. Snyder, Timothy. "Putin's Hitler-like tricks and tactics in Ukraine". The Boston Globe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  111. "Yad Vashem Statement Regarding the Russian Invasion of Ukraine" (Sporočilo za javnost). Jad Vašem. 27 February 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  112. Tétrault-Farber, Gabrielle; Balmforth, Tom (17 December 2021). "Russia demands NATO roll back from East Europe and stay out of Ukraine". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  113. MacKinnon, Mark (21 December 2021). "Putin warns of unspecified military response if U.S. and NATO continue 'aggressive line'". The Globe and Mail. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 January 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  114. Kennedy, Brendan (25 February 2022). "What role did Ukraine's desire to join NATO play in Putin's decision to invade the country?". The Toronto Star.
  115. Coyer, Cassandre (25 February 2022). "Why is Ukraine not in NATO and is it too late to join? Here's what experts, NATO say". The Miami Herald. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  116. "Vladimir Putin's 20-Year March to War in Ukraine—and How the West Mishandled It". The Wall Strett Journal. 1 April 2022. Pridobljeno dne 18 June 2022.
  117. MacKinnon, Mark; Morrow, Adrian. "Putin orders snap nuclear drill". The Globe and Mail. str. A3.
  118. Brown, David (17 February 2022). "Ukraine: How big is Russia's military build-up?". BBC News. Photograph by the Russian Defence Ministry; Graphics by Sandra Rodriguez Chillida and Prina Shah. BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  119. Talmazan, Yuliya; Shabad, Rebecca; Williams, Abigail (17 February 2022). "Ukraine, West accuse Russia of trying to create pretext for invasion after shelling in east". NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  120. "Russian-backed separatists announce civilian evacuation from eastern Ukraine as escalation stokes Russian invasion fears". NBC News. 18 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  121. "Ukraine conflict: Rebels declare general mobilisation as fighting grows". BBC News. 19 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 February 2022. Pridobljeno dne 19 February 2022.
  122. Light, Felix (20 February 2022). "In the Closest Russian City to Ukraine's Separatist Region, There Are Few Signs of Refugees". Moscow Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 February 2022. Pridobljeno dne 20 February 2022.
  123. Ponomarenko, Illia (18 February 2022). "47 shelling incidents leave 5 injured in Donbas". The Kyiv Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 February 2022. Pridobljeno dne 18 February 2022.
  124. Volvach, Yaroslava (18 February 2022). "How Russian proxy forces are attempting to provoke the Ukrainian army and are lying about a new Ukrainian offensive". NV.UA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 February 2022. Pridobljeno dne 18 February 2022.
  125. "Separatist leaders in eastern Ukraine declare full military mobilisation". Reuters. 19 February 2022. Pridobljeno dne 1 May 2022.
  126. Bellingcat Investigation Team (23 February 2022). "Documenting and Debunking Dubious Footage from Ukraine's Frontlines". Bellingcat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  127. Harding, Luke; Roth, Andrew; Walker, Shaun (21 February 2022). "'Dumb and lazy': the flawed films of Ukrainian 'attacks' made by Russia's 'fake factory'". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 February 2022. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  128. Gilbert, David (21 February 2022). "Russia's 'Idiotic' Disinformation Campaign Could Still Lead to War in Ukraine". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 February 2022. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  129. Philp, Catherine (22 February 2022). "Russian claim of sabotage 'the first move in Putin's war plan'". The Sunday Times. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  130. "Russian Army Says Killed 5 'Saboteurs' From Ukraine On Russian Territory". Barron's. 21 February 2022. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  131. "Address by the President of the Russian Federation". President of Russia. 21 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 February 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  132. "Extracts from Putin's speech on Ukraine". Reuters. 21 February 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  133. Kottasová, Ivana; Qiblawi, Tamara; Regan, Helen (21 February 2022). "Putin orders troops into separatist-held parts of Ukraine". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  134. Philp, Catherine; Wright, Oliver; Brown, Larissa (22 February 2022). "Putin sends Russian tanks into Ukraine". The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  135. Lederer, Edith (22 February 2022). "Putin gets no support from UN Security Council over Ukraine". ABC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  136. "Videos appear to show Russian armed forces moving deep into separatist region of Ukraine". Business Insider. 22 February 2022.
  137. Hodge, Nathan (22 February 2022). "Russia's Federation Council gives consent to Putin on use of armed forces abroad, Russian agencies report". CNN. Moscow. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 31 May 2022.
  138. Zinets, Natalia; Williams, Matthias (22 February 2022). "Ukrainian president drafts reservists but rules out general mobilisation for now". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  139. "Ukraine's Parliament approves state of emergency". Reuters. 23 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  140. D'agata, Charlie; Redman, Justine; Ott, Haley (23 February 2022). "Ukraine calls up reservists, declares national emergency as U.S. and allies hit Russia with new sanctions". CBS News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  141. Litvinova, Dasha (23 February 2022). "Russia evacuates embassy in Ukraine as crisis escalates". Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  142. Bajak, Frank (25 February 2022). "Cyberattacks accompany Russian military assault on Ukraine". Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  143. Milmo, Dan (25 February 2022). "Russia unleashed data-wiper malware on Ukraine, say cyber experts". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  144. Bajak, Frank (23 February 2022). "Ukraine hit by more cyberattacks, destructive malware". Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  145. Milmo, Dan (1 April 2022). "China accused of launching cyber-attacks on Ukraine before Russian invasion". The Guardian. Pridobljeno dne 2 April 2022.
  146. "Mystery of alleged Chinese hack on eve of Ukraine invasion". BBC News. 7 April 2022. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  147. @ServiceSsu (April 1, 2022). "Щодо публікації британського видання The Times -bit.ly/3LywSuT" (Tweet) (ukrajinščina) – via Twitter.
  148. Zelenskyy, Volodymyr (23 February 2022). Україна прагне миру! І робить для цього все! [Ukraine seeks peace! And does everything for this!] (Video) (ruščina). Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Alt URL
  149. Sonne, Paul (24 February 2022). "Ukraine's Zelensky to Russians: 'What are you fighting for and with whom?'". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  150. "Zelensky's Last-Ditch Plea for Peace". Foreign Policy. 23 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  151. Cruz Bustillos, Dominic (24 February 2022). "Full Translation: Ukrainian President Volodymyr Zelenskyy's Feb. 23 Speech". Lawfare. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  152. "Kremlin Says Ukraine Rebels Have Asked Russia for 'Help' Against Kyiv". Moscow Times. 23 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022.
  153. "Russia says Donbas separatists ask Putin for military support". Deutsche Welle. 23 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022.
  154. "Ukraine – Security Council, 8974th meeting". United Nations. 27 February 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  155. Mauldin, William (23 February 2022). "U.S. Says Russia Will Face U.N. Security Council Resolution". The Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  156. Leff, Alex; Wood, Patrick (24 February 2022). "Read the impassioned plea from Ukraine's U.N. ambassador to Russia to stop the war". NPR. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  157. desk, The Kyiv Independent news (2022-02-24). "PUTIN DECLARES WAR ON UKRAINE". The Kyiv Independent. Pridobljeno dne 2022-06-24.
  158. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Meduza_Putin_announces_invasion2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  159. Haltiwager, John (23 February 2022). "Russian President Vladimir Putin announces military assault against Ukraine in surprise speech". MSN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  160. "Full text: Putin's declaration of war on Ukraine". The Spectator. 24 February 2022.
  161. Hinton, Alexander (25 February 2022). "Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented". The Conversation.
  162. "Ukraine conflict: Russian forces attack after Putin TV declaration". BBC News. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  163. Sheftalovich, Zoya (24 February 2022). "Putin announces 'special military operation' in Ukraine". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  164. Ball, Tom (7 March 2022). "This war will be a total failure, FSB whistleblower says". The Times. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  165. Lock, Samantha (24 February 2022). "Russia-Ukraine crisis live news: Putin has launched 'full-scale invasion', says Ukrainian foreign minister – latest updates". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  166. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Interfax 2022 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  167. Gilbert, Asha C. (25 February 2022). "Reports: Ukraine bans all male citizens ages 18 to 60 from leaving the country". USA Today. Pridobljeno dne 26 March 2022.
  168. Peltz, Jennifer; Lederer, Edith (23 February 2022). "'It's too late': Russian move roils UN meeting on Ukraine". AP News. Pridobljeno dne 3 March 2022.
  169. "Putin announces formal start of Russia's invasion in eastern Ukraine". Meduza. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  170. 170,0 170,1 170,2 170,3 170,4 Kagan, Frederick; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (5 March 2022). "Russian Offensive Campaign Assessment, March 4". CriticalThreats. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  171. 171,0 171,1 171,2 171,3 Kagan, Frederick; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (4 March 2022). "Russian Offensive Campaign Assessment, March 4". Institute for the Study of War. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  172. "Олексій Данілов: Росія розпадеться ще при нашому житті". Українська правда (ukrajinščina). Pridobljeno dne 2022-06-24.
  173. 173,0 173,1 173,2 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani CBS-2022-03-20 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  174. 174,0 174,1 174,2 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani CBC-2022-03-21 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  175. 175,0 175,1 175,2 Dutton, Jack (25 February 2022). "Russian Military Base Blown Up as Ukraine Fights Back". Newsweek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  176. 176,0 176,1 176,2 "Ukrainian Armed Forces attacked Millerovo with Tochka-U". Rostov Gazeta. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  177. Rana, Manveen (3 March 2022). "Volodymyr Zelensky survives three assassination attempts in days". The Times. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  178. "Russian offensive unexpectedly slowed by fierce Ukrainian resistance". NBC News. 26 February 2022. Pridobljeno dne 16 September 2022.
  179. "Russia's failure to take down Kyiv was a defeat for the ages". AP News. 7 April 2022. Pridobljeno dne 16 September 2022.
  180. Kramer, Andrew E. (15 March 2022). "How a Line of Russian Tanks Became an Inviting Target for Ukrainians". New York Times. Pridobljeno dne 16 September 2022.
  181. "Russian advance slowed by Ukrainian resistance and logistical setbacks, U.S. defense official says". CBS. 28 February 2022. Pridobljeno dne 16 September 2022.
  182. "Operation in Ukraine proceeds as planned, first stage goals complete". TASS. 26 March 2022. Pridobljeno dne 27 March 2022.
  183. "Russia targets east Ukraine, says first phase over". BBC. 26 March 2022. Pridobljeno dne 27 March 2022.
  184. Varner, Joe (28 March 2022). "It's been one month since Russia began its invasion of Ukraine. Here's where we stand". The Hub. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  185. "Russian invasion of Ukraine lacks a battlefield commander, U.S. officials say". Yahoo! News. 1 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  186. 186,0 186,1 Bielieskov, Mykola (21 September 2021). "The Russian and Ukrainian Spring 2021 War Scare". Center for Strategic & International Studies. Pridobljeno dne 25 November 2021.
  187. 187,0 187,1 Epstein, Jake; Haltiwanger, John (6 April 2022). "NATO chief says Putin still wants to control all of Ukraine, despite repositioning forces to the eastern Donbas region". Pridobljeno dne 7 April 2022.
  188. 188,0 188,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani hindustannewshub.com ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  189. "Russia's battle for the east has begun, Zelenskyy says". PBS NewsHour. 18 April 2022. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  190. Vandiver, John; Svan, Jennifer H. (26 April 2022). "US and allies gather at Ramstein to discuss how to help Ukraine defeat Russia's 'unjust invasion'". Stars and Stripes. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 May 2022. Pridobljeno dne 9 May 2022.
  191. Barnes, Julian E. (10 May 2022). "The U.S. intelligence chief says Putin is preparing for a prolonged conflict". The New York Times. ISSN 1553-8095. OCLC 1645522. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 May 2022. Pridobljeno dne 27 May 2022.
  192. "The Russians may be learning from the mistakes of the Ukraine war. But are they adapting fast enough?". ABC (angleščina). 31 May 2022.
  193. "Biden will not supply Ukraine with long-range rockets that can hit Russia". The Guardian (angleščina). 31 May 2022.
  194. "Russian Wins in Eastern Ukraine Spark Debate Over Course of War". Bloomberg (angleščina). 28 May 2022.
  195. "War in Ukraine, Day 96 Update: Russia's Military Losses are 'Unsustainable'". 19fortyfive.com (angleščina). 30 May 2022.
  196. 196,0 196,1 Conflict Intelligence Team [@CITeam_en] (May 26, 2022). "Also reportedly, Russia's command in the battle for Donbas has undergone another shakeup — the overall commander is now said to be Colonel General Gennady Zhidko. Like Dvornikov, he once commanded operations in Syria and also headed the Eastern Military District" (Tweet) – via Twitter.
  197. 197,0 197,1 "General Dvornikov 'no longer in command' of Russian Army in Ukraine". The New Voice of Ukraine (angleščina). 3 June 2022.
  198. "Biden will not supply Ukraine with long-range rockets that can hit Russia". The Guardian (angleščina). 31 May 2022.
  199. CBS News Videos. "Russia bombards Kyiv, vows to strike new targets if U.S. sends long-range missiles to Ukraine". June 6, 2022. [2]
  200. "We're almost out of ammunition and relying on western arms, says Ukraine". TheGuardian.com. 10 June 2022.
  201. Alper, Alexandra; Freifeld, Karen; Landay, Jonathan (29 June 2022). "Putin still wants most of Ukraine, war outlook grim -U.S. intelligence chief". Reuters. Pridobljeno dne 2 July 2022.
  202. Sarah Rainford. "Ukraine war: Putin presses on after Lysychansk capture". BBC. 5 July 2022.
  203. Roblin, Sebastien (27 February 2022). "At Vasylkiv, Ukrainians Repel Russia's Paratroopers and Commandos in Frantic Night Battle". 19FortyFive. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  204. Sly, Liz; Lamothe, Dan (20 March 2022). "Russia's war for Ukraine could be headed toward stalemate". The Washington Post. ISSN 0190-8286. OCLC 2269358. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 March 2022. Pridobljeno dne 6 June 2022.
  205. Boot, Max (21 March 2022). "Opinion: Against all odds, Ukrainians are winning. Russia's initial offensive has failed". The Washington Post. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  206. Kemp, Richard (22 March 2022). "The Russian army has run out of time". The Daily Telegraph. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  207. "Ukraine loses control of Chernobyl nuclear site, amid battles in Kyiv outskirts". The Times of Israel. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  208. Українські військові під Києвом зупинили колону російських танків [The Ukrainian military stopped a column of Russian tanks near Kyiv]. Gazeta (ukrajinščina). 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  209. "Battle Underway for Airbase on Kyiv Outskirts". Moscow Times. AFP. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  210. "Russia claims to take control of Hostomel airport just outside Kyiv". The Times of Israel. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  211. Окупанти намагаються висадити десант у Василькові, йдуть бої [The occupiers are trying to land in Vasylkiv, fighting is going on] (ukrajinščina). Ukrinform. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  212. У Василькові збили винищувач та два гвинтокрили окупантів [A fighter and two helicopters of the occupiers were shot down in Vasylkiv] (ukrajinščina). Ukrainian Independent Information Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  213. Stern, David L. (5 March 2022). "After temporary cease-fires break down, Putin threatens Ukraine's government". The Washington Post. Pridobljeno dne 6 March 2022.
  214. Arnold, Edward (6 March 2022). How is the war in Ukraine going for Russia?. DW News. Interviewed by Rebecca Ritters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2022. Pridobljeno dne 18 March 2022 – via YouTube.
  215. Lister, Tim; Pennington, Josh; McGee, Luke; Gigova, Radina (7 March 2022). "'A family died ... in front of my eyes': Civilians killed as Russian military strike hits evacuation route in Kyiv suburb". CNN. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  216. "Bucha, Vorzel, Hostomel under enemy's control, situation remains critical". Ukrinform. 7 March 2022. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  217. Lister, Tim; Voitovych, Olga (8 March 2022). ""Irpin can't be bought, Irpin fights": Mayor refuses Russian demand to surrender". CNN. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  218. Murphy, Paul (11 March 2022). "Stalled 40-mile-long Russian convoy near Kyiv now largely dispersed, satellite images show". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-03-13. Pridobljeno dne 11 March 2022.
  219. Cullison, Alan; Coles, Isabel; Trofimov, Yaroslav (16 March 2022). "Ukraine Mounts Counteroffensive to Drive Russians Back From Kyiv, Key Cities". The Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 March 2022. Pridobljeno dne 16 March 2022.
  220. Gordon, Michael R.; Leary, Alex (21 March 2022). "The Wall Street Journal News Exclusive | Russia, Failing to Achieve Early Victory in Ukraine, Is Seen Shifting to 'Plan B'". The Wall Street Journal. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  221. Ali, Idrees; Stewart, Phil (27 February 2022). "Russian forces appear to shift to siege warfare in Ukraine- U.S. official". Reuters. Pridobljeno dne 24 March 2022. od dne oktober 2022[slepa povezava]
  222. "Ukraine war: Ukrainian fightback gains ground west of Kyiv". BBC News. 23 March 2022. Pridobljeno dne 29 March 2022.
  223. 223,0 223,1 Walters, Joanna; Bartholomew, Jem; Belam, Martin; Lock, Samantha (25 March 2022). "Russia-Ukraine war latest: Ukraine takes back towns east of Kyiv; hopes of Mariupol humanitarian corridor grow – live". The Guardian. Pridobljeno dne 25 March 2022.
  224. Rudenko, Olga (2 April 2022). "Hundreds of murdered civilians discovered as Russians withdraw from towns near Kyiv (GRAPHIC IMAGES)". The Kyiv Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  225. "Ukraine war latest: Ukraine says it has retaken entire Kyiv region". BBC News. Pridobljeno dne 2 April 2022.
  226. Tebor, Celina; Miller, Ryan W.; Hayes, Christal; Santucci, Jeanine (30 April 2022). "Ukraine in 'a fight for life' in Donbas region, Zelenskyy says in nightly address; Russian strike kills at least 1 in Kyiv: Live updates". Yahoo News. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  227. Ward, Alexander (25 February 2022). "'Almost not possible' for Ukraine to win without West's help, Ukraine official says". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  228. "Ukraine war news from February 25: Kyiv suburbs breached, Russian forces face resistance, Zelensky warns Russia will 'storm' capital". Financial Times. 26 February 2022. ISSN 0307-1766. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  229. "Бои под Сумами: артиллерия и "Байрактары" уничтожили 100 танков и 20 "Градов" оккупантов". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  230. 230,0 230,1 Polyakovskaya, Tanya (26 February 2022). Российская военная техника заняла территорию бывшего аэропорта "Бердянск" – горсовет [Russian military equipment occupied the territory of the former airport "Berdyansk" – city council] (ruščina). Berdyansk City Council. Ukrainian Independent Information Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  231. "Pentagon: Russia has fully withdrawn from Kyiv, Chernihiv". The Washington Post. 6 April 2022. Pridobljeno dne 7 April 2022.
  232. Kalatur, Anastasiya (8 April 2022). "Sumy region liberated from Russian troops". Ukrayinska Pravda. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  233. Marrow, Alexander; Ostroukh, Andrey (24 February 2022). "Russian forces unblock water flow for canal to annexed Crimea, Moscow says". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022.
  234. NEXTA [@nexta_tv] (26 February 2022). "The tanks of the occupiers have circled #Berdyansk and are heading towards #Mariupol. t.co/jwsIoORzH0" (Tweet). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022 – via Twitter.
  235. 235,0 235,1 Lister, Tim; Alkhaldi, Celine; Voitovych, Olga; Mezzofiore, Gianluca (24 March 2022). "Ukrainians claim to have destroyed large Russian warship in Berdyansk". CNN. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  236. Zadorozhnaya, Anastasia (1 March 2022). Войска оккупанта готовят наступление на Мелитополь [Invader's troops are preparing an attack on Melitopol]. RIA Melitopol (ruščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  237. Korobova, Marina (1 March 2022). "Мелитополь не сдался, Мелитополь – временно оккупирован" – городской голова о ситуации на 1 марта ["Melitopol did not surrender, Melitopol is temporarily occupied" – the mayor on the situation on March 1]. Mestnyye Vesti (ruščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  238. "Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor". Interfax-Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  239. Richárd, Jabronka (25 February 2022). "Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret" [This is how the war in Ukraine is now: fighting is raging in several big cities, a Russian airport has been attacked]. Ellenszél (madžarščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  240. "Battle ongoing near Mariupol – mayor". Ukrinform. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  241. ""Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says". CNN. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  242. "Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol". The Maritime Executive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  243. "Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says". CNN. 27 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  244. "Ukraine official says Russian troops approaching Zaporizhzhia nuclear plant". National Post. 26 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  245. "The Russians paused the invasion, but aren't losing". Australian Financial Review. 28 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  246. "Ukraine nuclear plant on fire after Russia shelling". News.com.au. 4 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  247. "Russian forces attacking Zaporizhzhia nuclear power plant in Ukraine, per multiple reports". Business Insider Australia. 3 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  248. "Russian forces strike Ukraine from multiple fronts, including at power plant". ABC News. 3 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  249. "Russian troops take Zaporizhzhia nuclear plant". ABC News. 4 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  250. "Ukraine loses control over crossing to Kherson". Ukrinform. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  251. Schwirtz, Michael; Pérez-Peña, Richard (2 March 2022). "First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2022. Pridobljeno dne 3 March 2022.
  252. "Ukrainian defenders repelled attack on Mykolaiv city, fighting continues on outskirts". Ukrinform. 4 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  253. "First in 7 days of war Ukrainian units go on offensive advancing to Horlivka – Arestovych". Interfax Ukraine. 2 March 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  254. Huijboom, Stefan (22 June 2015). "Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing'". Kyiv Post. Pridobljeno dne 11 March 2022.
  255. Lister, Tim; Kesa, Julia (14 March 2022). "Ukraine puts death toll in Mariupol bombardment at more than 2,500". CNN. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  256. Boffey, Daniel; Tondo, Lorenzo (18 March 2022). "Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts". The Guardian. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  257. "Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says". CNN. 20 March 2022. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  258. "Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion". BBC News. 25 March 2022. Pridobljeno dne 25 March 2022.
  259. Scully, Rachel (27 March 2022). "Ukrainian official: Mariupol 'simply does not exist anymore'". The Hill. Pridobljeno dne 29 March 2022.
  260. "Ukraine War: Putin demands Mariupol surrender to end shelling". BBC News. 30 March 2022. Pridobljeno dne 31 March 2022.
  261. "Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails". UN News. 1 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  262. "Missiles hit Ukraine refinery, 'critical infrastructure' near Odessa". The Straits Times. SPH Media Trust. Reuters. 3 April 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  263. "Video analysis reveals Russian attack on Ukrainian nuclear plant veered near disaster". NPR. 11 March 2022. Pridobljeno dne 1 April 2022.
  264. Losh, Jack (25 February 2022). "Kharkiv's Resistance to Russia's War Has Already Begun". Foreign Policy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  265. "Росія атакувала українські міста: де відбулися бої" [Russia attacked Ukrainian cities: where the fighting took place]. Channel 24. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  266. "Russia-Ukraine War: What to know on Day 7 of Russian assault". AP News. 2 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  267. Lister, Tim; Voitovych, Olya (1 March 2022). "Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday". CNN. Pridobljeno dne 1 March 2022.
  268. Новини України: Російське вторгнення: поточна ситуація на Луганщині [News of Ukraine: Russian invasion: the current situation in Luhansk region]. galinfo.com.ua (ukrajinščina). Pridobljeno dne 3 March 2022.
  269. "Pentagon says Russian advance is frozen". BBC News. 17 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 March 2022. Pridobljeno dne 17 March 2022.
  270. "Russian Offensive Campaign Assessment, March 18". Institute for the Study of War. 18 March 2022. Pridobljeno dne 19 March 2022.
  271. "Russia says first phase of Ukraine operation mostly complete, focus now on Donbass". Yahoo! Finance. 25 March 2022. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  272. "На Київщині ЗСУ звільнили 15 населених пунктів – зведення Генерального штабу". Радіо Свобода. 1 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  273. "Росіяни контролюють Ізюм – Генштаб ЗСУ". Український мілітарний центр. 1 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  274. Hewson, Jack; Ram, Ed; Frantsev, Dmitri (30 March 2022). "Civilians endure intense suffering as Russian shelling reduces Kharkiv to 'a smoking ruin'". PBS NewsHour. Pridobljeno dne 1 April 2022.
  275. "Russia alleges Ukrainian helicopters struck Belgorod fuel depot". Al Jazeera. 1 April 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  276. "War in Ukraine: Russia accuses Ukraine of attacking oil depot". BBC News. 1 April 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  277. Picheta, Rob (6 April 2022). "The fight for Sloviansk may be 'the next pivotal battle' of Russia's war in Ukraine". CNN. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  278. "Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end". Radio New Zealand. 17 April 2022. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  279. 279,0 279,1 279,2 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani nytimes.com ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  280. "Russia bombards Kharkiv but Ukrainians having 'tactical successes', says Zelenskiy". The Guardian. 30 April 2022.
  281. "US official briefs on Russia's war effort". BBC. 2 May 2022.
  282. Cherkasov, Alexander (26 June 2022). "Люди, стрелявшие в наших отцов". Novaya Gazeta.
  283. "Ukraine News: Kyiv Intensifies Attacks on Russian Positions in South". The New York Times. 20 July 2022.
  284. 284,0 284,1 Hubenko, Dmytro (22 April 2022). "Russia eyes route to Trans-Dniester: What do we know?". Deutsche Welle.
  285. "Russia plans to seize Donbas, southern Ukraine: Military official". Al Jazeera. 22 April 2022.
  286. Gotev, Georgi (22 April 2022). "Russian general says Moscow aim is to leave Ukraine as a landlocked country". EURACTIV.com. Reuters.
  287. The Jerusalem Post staff (24 April 2022). "Russia renews Mariupol attack, missiles hit Odesa". The Jerusalem Post. Reuters.
  288. Petrenko, Roman (26 April 2022). "New explosions in Transnistria: antennas broadcasting Russian radio channel destroyed". Ukrainian Pravda.
  289. Al-Arshani, Sarah (30 April 2022). "A Russian missile strike damaged the runway of an airport in Odesa, rendering it unusable, Ukraine says". Yahoo News.
  290. Latschan, Thomas (14 May 2022). "Ukraine and Russia fight intense battles for Snake Island". Deutsche Welle. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  291. "Minoborony ob"yavilo o vyvode voysk s ostrova Zmeinyy" Минобороны объявило о выводе войск с острова Змеиный [The Ministry of Defense announced the withdrawal of troops from Snake Island]. РБК (ruščina). Pridobljeno dne 30 June 2022.
  292. Talmazan, Yuliya (30 June 2022). "All eyes are on the battle for the east. But the south might hold the key to Ukraine's fate". NBC News.
  293. "Russia, Ukraine seal grain deal in Istanbul". Le Monde (angleščina). 22 July 2022. Pridobljeno dne 2 August 2022.
  294. Macias, Amanda (23 July 2022). "'He simply cannot be trusted:' World leaders slam Putin's attack on Odesa following sea corridor deal". CNBC.
  295. Kottasová, Ivana; Voitovych, Olga; Tarasova, Darya; Suri, Manveena; Khadder, Kareem; Pennington, Josh; Robertson, Nic (31 July 2022). "Ukrainian grain tycoon killed in Mykolaiv shelling as Putin threatens 'lightning speed' response to interference". CNN News. Pridobljeno dne 9 August 2022.
  296. Cojan, Liviu, ur. (10 April 2022). "Dnipro airport in eastern Ukraine "completely destroyed" by new Russian military bombing: "And missiles continue to fly"". Tylaz. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  297. "Russian rockets destroy airport in Ukrainian city of Dnipro". Al Jazeera. 10 April 2022. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  298. Rai, Arpan; Bancroft, Holly (2 May 2022). "Mariupol steelworks shelling resumes as doctors describe dire bunker conditions". Yahoo! News. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  299. Lewis, Simon (28 June 2022). "Dozens missing after Russian missile strike on mall kills 18". Reuters.
  300. "Russia accused of shelling from Zaporizhzhia nuclear plant in Ukraine". France 24. 7 July 2022. Pridobljeno dne 13 August 2022.
  301. Murphy, Matt. "Ukraine war: Russia to allow inspectors at Zaporizhzhia nuclear plant - Putin". www.bbc.co.uk. BBC. Pridobljeno dne 19 August 2022.
  302. Mallet, Victor; Olearchyk, Roman; Schwartz, Felicia (19 August 2022). "Putin and Macron agree IAEA mission to Ukraine nuclear plant". Financial Times. Pridobljeno dne 22 August 2022.
  303. "Growing concern about Zaporizhzya NPP sparks international diplomacy". Nuclear Engineering International. 22 August 2022. Pridobljeno dne 23 August 2022.
  304. "UK, US Set Ultimatum Against Russia Due To Provocations At Zaporizhzhia NPP". Charter 97. 20 August 2022.
  305. "The West considers applying NATO's Article 5 in response to possible accident at Zaporizhzhia Nuclear Power Plant". Ukrainska Pravda. Pridobljeno dne 20 August 2022.
  306. Fairley, Peter (26 August 2022). "Fitful Ukrainian nuclear plant stokes powerful fears". IEEE Spectrum. Pridobljeno dne 31 August 2022.
  307. "Russian-held nuclear plant resumes electricity supply to Ukraine - Energoatom". Reuters (angleščina). 26 August 2022. Pridobljeno dne 26 August 2022.
  308. IAEA Imagebank (29 August 2022), Lydie Evrard (02011236), pridobljeno dne 29 August 2022
  309. "Grossi: IAEA mission heading to Ukraine's besieged nuclear plant - La Prensa Latina Media" (angleščina). Pridobljeno dne 29 August 2022.
  310. Laizans, Janis; Piper, Elizabeth (8 April 2022). "Ukraine and allies blame Russia for strike on station that killed over 50". Reuters. Kyiv. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 April 2022. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  311. Tebor, Celina; Lee, Ella (8 April 2022). "'An evil without limits': Dozens killed, injured in rocket strike on train station in eastern Ukraine: Live updates". USA Today. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  312. "Live Updates / Tens of thousands feared dead in Mariupol". NBC News. 11 April 2022. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  313. Bacon, John; Mansfield, Erin; Wadington, Katie; Santucci, Jeanine; Vanden Brook, Tom; Tebor, Celina (10 April 2022). "EU to consider Ukraine membership in weeks; Russia warns of 'direct military confrontation' with US: April 10 recap". USA Today. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 April 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  314. Telford, Taylor; Timsit, Annabelle; Pietsch, Bryan; Duplain, Julian (10 April 2022). "As war enters bloody new phase, Ukraine again calls for more weapons". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 April 2022. Pridobljeno dne 23 May 2022.
  315. Saric, Ivana (10 April 2022). "Satellite images: Russian military convoy heads south toward Donbas region". Axios.
  316. Chaturvedi, Amit, ur. (14 April 2022). "Ukraine Military Claims It Blew Up A Bridge Destroying Russian Convoy". NDTV. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  317. "Ukraine says 'Battle of Donbas' has begun, Russia pushing in east". Reuters. 18 April 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 April 2022. Pridobljeno dne 23 May 2022.
  318. Axe, David (5 May 2022). "The Ukrainian Army Is On The Attack. This Is How The War With Russia Could End". Forbes. Pridobljeno dne 26 May 2022.
  319. Sommerville, Quentin (11 May 2022). "Ukraine war: Russia pushed back from Kharkiv — report from front line". BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 May 2022. Pridobljeno dne 27 May 2022.
  320. Murphy, Matt (23 May 2022). "Ukraine war: Russian assault on key Donbas city intensifies". BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 May 2022. Pridobljeno dne 26 May 2022.
  321. "Russia seeking to capture Ukraine's Lyman: separatist leader". The Australian. News Corp Australia. 25 May 2022. ISSN 1038-8761. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 May 2022. Pridobljeno dne 15 June 2022.
  322. "Russian forces have 'upper hand' in Donbas fighting, Ukrainian officials say". TheGuardian.com. 26 May 2022.
  323. Markic, Igor. "Ucraina, Belgorod sotto attacco, ma i Russi stringono la morsa su Severodonetsk". Rivista Italiana Difesa (italijanščina). Coop Giornalistica La Riviera. Pridobljeno dne 22 May 2022.
  324. "Donetsk region: occupying forces capture Svitlodarsk". Yahoo News (angleščina). Pridobljeno dne 24 May 2022.
  325. "Russian troops enter outskirts of key city in eastern Ukraine's Donbas". NBC News. 30 May 2022. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  326. Thebault, Reis; Iati, Marisa; Timsit, Annabelle; Suliman, Adela; Pietsch, Bryan; Pannett, Rachel (2 June 2022). "Russia, U.S. trade barbs over weapons pledge; Severodonetsk on the brink". The Washington Post. Pridobljeno dne 5 June 2022.
  327. "Russia 'suffering huge casualties' as troops retreat: Ukraine". Al Jazeera (angleščina). 4 June 2022. Pridobljeno dne 5 June 2022.
  328. "Kremlin orders army commander Dvornikov to take Severodonetsk by June 10 — regional governor". Yahoo.com. The New Voice of Ukraine. 5 June 2022.
  329. "Ukraine war: Chemical plant hit as fighting rages in Severodonetsk". BBC News. 12 June 2022. Pridobljeno dne 9 August 2022.
  330. Sauer, Pjotr (12 June 2022). "Fighting in eastern Ukraine rages as Sievierodonetsk chemical plant hit". The Guardian. Pridobljeno dne 9 August 2022.
  331. Gibbons-Neff, Thomas (13 June 2022). "Ukraine Allies Ponder Options As Cities Falter". The New York Times. str. 1.
  332. Hughes, Clyde (20 June 2022). "Russian troops capture key suburb near Severodonetsk after months of battle". UPI.
  333. Berlinger, Joshua; Lister, Tim (24 June 2022). "Ukraine to withdraw from key city of Severodonetsk as Russia's advance grinds on". CNN.
  334. "Russia claims capture of pivotal city in eastern Ukraine". CBS News. 3 July 2022.
  335. Jones, Sam (4 July 2022). "Putin declares victory in Luhansk after fall of Lysychansk". The Guardian.
  336. Harding, Luke; Koshiw, Isobel; McKernan, Bethan (13 April 2022). "Last marines defending Mariupol 'running out of ammunition'". The Guardian. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  337. "Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end". Radio New Zealand News. 17 April 2022.
  338. Schreck, Adam (21 April 2022). "Putin claims victory in Mariupol despite steel-mill holdouts". Associated Press. Associated Press.
  339. Prentice, Alessandra (28 April 2022). "U.N. chief Guterres calls for escape route from Mariupol 'apocalypse'". Reuters. Kyiv. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 April 2022. Pridobljeno dne 24 May 2022.
  340. "Civilians flee Azovstal bunkers in evacuation led by U.N." Reuters. 1 May 2022.
  341. "Russia shells Mariupol plant with civilians still reported trapped". Reuters. 3 May 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 May 2022. Pridobljeno dne 9 May 2022.
  342. Vasilyeva, Nataliya (5 May 2022). "Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks". The Daily Telegraph.
  343. "'All' civilians have been evacuated from a besieged steel plant in Mariupol". NPR. 7 May 2022. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  344. Koshiw, Isobel (8 May 2022). "'Surrender is not an option': Azov battalion commander in plea for help to escape Mariupol". The Guardian.
  345. Petrenko, Roman (8 May 2022). "Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city". Pridobljeno dne 2 June 2022.
  346. Krasnolutska, Daryna; Champion, Marc (8 May 2022). "Mariupol Steel Plant's 'Dead Men' Defenders Call for Rescue Plan". Bloomberg News. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  347. Hopkins, Valerie; Nechepurenko, Ivan; Santora, Marc (16 May 2022). "Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 May 2022. Pridobljeno dne 16 May 2022.
  348. Virginia Harrison and agencies (17 May 2022). "Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault: Blow for Ukraine as removal of soldiers, many wounded, suggests city that became symbol of resistance has fallen into Russian hands". The Guardian. Pridobljeno dne 17 May 2022.
  349. "Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender". Reuters. Mariupol. 17 May 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 May 2022. Pridobljeno dne 17 May 2022.
  350. "Russian Navy Day Celebrations Canceled In Crimea's Sevastopol After Reported Drone Attack". Radio Free Europe/Radio Liberty (angleščina). 31 July 2022. Pridobljeno dne 23 August 2022.
  351. Cheetham, Joshua (11 August 2022). "Ukraine war: Crimea airbase badly damaged, satellite images show". BBC News. Pridobljeno dne 6 September 2022.
  352. Sands, Leo (7 September 2022). "Saky airfield: Ukraine claims Crimea blasts responsibility after denial". BBC News. Pridobljeno dne 12 September 2022.
  353. Galeotti, Mark. "Ukraine's Crimean strike marks a new stage of the war". The Spectator. The Spectator Ltd. Pridobljeno dne 19 August 2022.
  354. KIrby, Paul (16 August 2022). "Ukraine war: Russia blames sabotage for new Crimea blasts". BBC News. Pridobljeno dne 19 August 2022.
  355. Graham-Harrison, Emma (19 August 2022). "Fires and explosions reported at military targets in Russia and Crimea". The Guardian. Pridobljeno dne 19 August 2022.
  356. 356,0 356,1 Sauer, Pjotr; Koshiw, Isobel (8 September 2022). "Ukraine launches surprise counterattack in Kharkiv region". The Guardian (angleščina). Pridobljeno dne 10 September 2022.
  357. 357,0 357,1 Hird, Karolina; Barros, George; Philipson, Layne; Kagan, Frederick W. (6 September 2022). Russian offensive campaign assessment, September 6 (PDF) (Report). Institute for the Study of War. Pridobljeno dne 10 September 2022.
  358. Anton Troianovski. TNYT, "Retreat Dents Image of a Might Putin", 12 September 2022, page 1.
  359. Andrew Kramer and Andrew Higgins. TNYT, "An Emboldened Kyiv Wants More Arms", 12 September 2022, page 1.
  360. "Ukraine's south is on the line as a major counteroffensive appears to be underway". NBC News (angleščina). Pridobljeno dne 31 August 2022.
  361. Baker, Sinéad. "Zelenskyy tells Russian forces to flee as Ukraine starts its counteroffensive in Kherson, the 1st city Russia took". Business Insider (angleščina). Pridobljeno dne 31 August 2022.
  362. "Ukraine says long-anticipated southern offensive has begun". Reuters. 29 August 2022. Pridobljeno dne 29 August 2022.
  363. 363,0 363,1 "Ukrainian Counteroffensive Underway in Kherson Region". Kyiv Post. 29 August 2022. Pridobljeno dne 29 August 2022.
  364. 364,0 364,1 364,2 "Russian Offensive Campaign Assessment, August 29". Institute for the Study of War. 29 August 2022. Pridobljeno dne 31 August 2022.
  365. "Ukraine announces offensive operations across the south". The New York Times. 29 August 2022. Pridobljeno dne 29 August 2022.
  366. "Institute for the Study of War". Institute for the Study of War (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-03-25. Pridobljeno dne 1 September 2022.
  367. Asami, Terajima (4 September 2022). "Ukraine war latest: Ukraine liberates villages in south and east". The Kyiv Independent. Pridobljeno dne 5 September 2022.
  368. Gadzo, Mersiha; Ibrahim, Arwa (4 September 2022). "Ukraine-Russia live 4 September 2022". Al Jazeera.
  369. Tobias Dammers (10 September 2022). "Gegenoffensive in Südukraine. "Je schneller vorbei, desto besser"". Tagesschau (nemščina). Pridobljeno dne 10 September 2022.
  370. "Ukraine war: We retook 6,000 sq km from Russia in September, says Zelensky". BBC. 2022-09-12. Pridobljeno dne 2022-09-13.
  371. "Война в Украине: Зеленский заявляет о стабилизации обстановки на отвоеванной территории - Новости на русском языке".
  372. "Institute for the Study of War".
  373. "Медуза — LIVE".
  374. AL JAZEERA AND NEWS AGENCIES (2022-09-13). "Ukraine reclaims more territory from Russia in counteroffensive". AL JAZEERA. Pridobljeno dne 2022-09-14.
  375. "Institute for the Study of War". Institute for the Study of War (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-03-25. Pridobljeno dne 2022-09-14.
  376. "Institute for the Study of War". Institute for the Study of War (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-03-25. Pridobljeno dne 2022-09-15.
  377. Hird, Karolina; Mappes, Grace; Barros, George; Philipson, Layne; Clark, Mason (7 September 2022). "Russian Offensive Campaign Assessment, September 7". understandingwar.org. Pridobljeno dne 10 September 2022.
  378. Stepanenko, Kateryna; Mappes, Grace; Barros, George; Philipson, Layne; Clark, Mason (8 September 2022). "Russian Offensive Campaign Assessment, September 8". understandingwar.org. Pridobljeno dne 10 September 2022.
  379. Santora, Marc; Nechepurenko, Ivan; Hernandez, Marco (9 September 2022). "Ukraine Attacks Russia Along Northern Front, Swiftly Making Gains". The New York Times. Pridobljeno dne 10 September 2022.
  380. Osterman, Cynthia (9 September 2022). "Ukraine retakes settlements in Kharkiv advance - Russian-installed official". Reuters. Pridobljeno dne 10 September 2022.
  381. Lister, Tim; Kesaieva, Julia; Pennington, Josh (9 September 2022). "Russia sends reinforcements to Kharkiv as Ukrainians advance". CNN. Pridobljeno dne 10 September 2022.
  382. "Ukrainian troops liberate Kupiansk, Kharkiv oblast – media". Euromaidan Press. Pridobljeno dne 10 September 2022.
  383. "Russian Offensive Campaign Assessment, September 9". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 September 2022. Pridobljeno dne 10 September 2022.
  384. Hunder, Max; Hnidyi, Vitalii (10 September 2022). "Russian grip on northeast Ukraine collapses after Kyiv severs supply line". Reuters (angleščina). Pridobljeno dne 10 September 2022.
  385. "Ukraine continues to consolidate its control in Kharkiv area, UK says". Reuters (angleščina). 15 September 2022.
  386. "Factbox: Seven recommendations the IAEA makes in its Ukraine report". Reuters. 6 September 2022. Pridobljeno dne 6 September 2022.
  387. "Nuclear Safety, Security and Safeguards in Ukraine: 28 April - 5 September 2022" (PDF). IAEA. 6 September 2022. str. 13–16, 46–48. Pridobljeno dne 6 September 2022.
  388. "Zaporizhzhia nuclear power plant halts operations in Ukraine". ABC News (angleščina). 11 September 2022. Pridobljeno dne 11 September 2022.
  389. "Ukraine: Video appears to show aftermath of missile strike on air base in Chuhuiv". Sky News. 24 February 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  390. Sheetz, Michael (24 February 2022). "Satellite imagery shows Russian attack on Ukraine from space". CNBC. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  391. "Airport in central Ukraine reportedly targeted by missile fired from Belarus". The Times of Israel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  392. @KyivIndependent (February 28, 2022). "Russia used Iskander missile systems to attack Zhytomyr Airport. The air strikes were conducted from Belarus, using Russian ballistic missile launchers. Earlier, Belarus said it wouldn't allow air strikes from its territory amid Ukraine's upcoming peace talks with Russia" (Tweet). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 March 2022. Pridobljeno dne 8 March 2022 – via Twitter.
  393. Beale, Jonathan (14 April 2022). "Ukraine's battle for control of its skies". BBC News. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  394. Bronk, Justin (28 February 2022). "The Mysterious Case of the Missing Russian Air Force". Royal United Services Institute. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  395. Liebermann, Oren (13 May 2022). "US defense secretary speaks with Russian counterpart for first time since Russia invaded Ukraine". CNN. Pridobljeno dne 15 May 2022.
  396. Trevithick, Joseph. "The Russian Air Force Just Had A Terrible Day Over Ukraine". The Drive. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  397. "Enemy loses 88 aircraft, helicopters in Ukraine – General Staff". Interfax-Ukraine. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  398. Ali, Idrees; Stewart, Phil (7 March 2022). "Putin has deployed nearly 100% of pre-staged forces into Ukraine- U.S. Official". Reuters. Washington, D.C. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 March 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  399. Bronk, Justin (24 March 2022). "Analysis: Russia falls back on urban siege warfare in Ukraine". Al Jazeera. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  400. Sheerin, Jude, ur. (18 March 2022). "How much of Ukraine's air force is still operational?". BBC News. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  401. "Russian Jets Flying 200 Sorties a Day, But Firing from Their Own Airspace, Pentagon Says". Defense One. 11 March 2022.
  402. "Russia strikes Ukraine army base near Poland as it widens attacks". Al Jazeera. 13 March 2022. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  403. Lister, Tim; Tawfeeq, Mohammed; Voitovych, Olga; McCarthy, Simone; John, Tara (13 March 2022). "Dozens killed as Russian forces strike targets in western Ukraine". CNN. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  404. "The curious case of Russia's missing air force". The Economist. 3 March 2022. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  405. Axe, David (5 May 2022). "The Ukrainian Army Is On The Attack. This Is How The War With Russia Could End". Forbes.
  406. Corfield, Gareth (19 June 2022). "How Ukraine gave Putin a bloody nose – and rewrote the future of air power". The Telegraph.
  407. 407,0 407,1 407,2 "При ракетном обстреле Днепра погибли три человека, еще 15 пострадали. Минобороны РФ заявило об уничтожении военных цехов". Meduza (ruščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-16. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  408. "Удар по Дніпру: кількість загиблих зросла до 4". Українська правда (ukrajinščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-18. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  409. "Missile strike on Ukraine space plant in Dnipro kills three". BBC News (angleščina). 2022-07-16. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-18. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  410. "Missiles hit industrial enterprise in Dnipro, at least three people killed". www.ukrinform.net (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-19. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  411. "Россияне атаковали Днепр ракетами — погибли как минимум три человека". Зеркало недели | Дзеркало тижня | Mirror Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-18. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  412. "Росіяни атакували Дніпро ракетами — загинули щонайменше три людини". Зеркало недели | Дзеркало тижня | Mirror Weekly. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-19. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  413. "Росія за вихідні випустила по Україні ракет вартістю близько $200 млн. Оцінка Forbes — Forbes.ua". forbes.ua (ukrajinščina). 2022-06-27. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-06-30. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  414. Gazeta.ua (2022-07-15). "Окупанти випустили по Дніпру вісім ракет - журналіст". Gazeta.ua (ukrajinščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-18. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  415. 415,0 415,1 "Удар Росії по Дніпру: ракети влучили у "Південмаш", частина міста залишилася без води". www.unian.ua (ukrajinščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-16. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  416. "Ракетний удар по Дніпру: що відомо на цю мить". РБК-Украина (ruščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2022-07-17. Pridobljeno dne 2022-07-19.
  417. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  418. Valerie Insinna (2022-09-19). "It took 'couple of months' to put US anti-radiation missiles on Ukrainian fighters, USAF reveals". breaking defense. Pridobljeno dne 2022-09-22.
  419. Paul McLeary (2022-09-19). "Ukraine has shot down 55 Russian warplanes, U.S. general says". Politico. Pridobljeno dne 2022-09-22.
  420. "Russia may have lost four combat jets in Ukraine in last 10 days, UK says". Reuters. 2022-09-19. Pridobljeno dne 2022-09-22.
  421. "Turkey to implement pact limiting Russian warships to Black Sea". Reuters. 28 February 2022. Pridobljeno dne 17 March 2022.
  422. Tavsan, Sinan (2 March 2022). "Turkey rejects Russia's request for navy ships to pass Bosporus". Nikkei Asia. Pridobljeno dne 17 March 2022.
  423. "Russia cancelled Black Sea passage bid of four warships: Turkey". Al Jazeera. 2 March 2022. Pridobljeno dne 29 March 2022.
  424. @PokiRae_ (February 25, 2022). "Ukrainian soldier deployed on Snake Island live streamed the moment a Russian warship opened fire on the Island. All 13 soldiers lost their lives" (Tweet). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022 – via Twitter.Predloga:Primary source inline
  425. "Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island". The Maritime Executive. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  426. Lister, Tim; Pennington, Josh (24 February 2022). "February 24, 2022 Russia-Ukraine news". CNN. Entry: Audio emerges appearing to be of Ukrainian fighters defending island from Russian warship. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  427. "Русский корабль, иди на х.й!": захисники Зміїного відповіли ворогові ['Russian ship, go on f.y!': Defenders of the Serpent responded to the enemy]. Ukrayinska Pravda (ukrajinščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  428. Visontay, Elias (25 February 2022). "Ukraine soldiers told Russian officer 'go fuck yourself' before they died on island". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  429. Hodge, Nathan; Cotovio, Vasco; Lieberman, Oren (26 February 2022). "Pentagon denies Russia's claim that it's "highly likely" US used surveillance drones to help Ukrainian navy". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022.
  430. Фрегат України "Гетьман Сагайдачний" виведений з ладу [The frigate of Ukraine "Hetman Sagaidachny" is out of order]. Armed Forces of Ukraine (ukrajinščina). 4 March 2022. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  431. "Hetman Sahaidachny frigate, being under repair, flooded not to get to enemy – Reznikov". Interfax Ukraine. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  432. Evans, Michael (4 March 2022). "Ukraine scuttles its flagship frigate as Russians close in". The Times. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  433. Evans, Michael. "Ukraine scuttles its flagship frigate as the Russians close in". The Times. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  434. "Analysis: Russian Armed Forces capture dozen Ukrainian ships in Berdyansk". Navy Recognition. 14 March 2022. Pridobljeno dne 18 March 2022.
  435. Polityuk, Pavel; Heritage, Timothy (24 March 2022). Heavens, Andrew (ur.). "Ukraine says it has destroyed a large Russian landing ship". Reuters. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  436. Saul, Jonathan (12 March 2022). "UN to work on safe corridor for ships stranded by Ukraine conflict". Reuters. Pridobljeno dne 22 May 2022.
  437. Pedrozo, Raul (12 April 2022). "Ukraine Symposium – Maritime Exclusion Zones in Armed Conflicts". West Point. United States Military Academy. Pridobljeno dne 22 May 2022.
  438. "Communication from the Government of the Russian Federation" (PDF). Mission of the Russian Federation to the IMO. International Maritime Organization. 28 March 2022. Circular Letter No.4543. Pridobljeno dne 8 June 2022.
  439. "Maritime Security and Safety in the Black Sea and Sea of Azov". International Maritime Organization. Pridobljeno dne 22 May 2022.
  440. "Russia confirms severe damage to Black Sea Fleet Flagship Moskva, Crew Abandoned Ship". Free Press Journal. 14 April 2022. Pridobljeno dne 14 April 2022.
  441. "Russian warship Moskva has sunk – state media". BBC News. 14 April 2022. Pridobljeno dne 14 April 2022.
  442. Polityuk, Pavel; Piper, Elizabeth (15 April 2022). "Ukraine says fighting rages in Mariupol, blasts rattle Kyiv". Reuters.
  443. "Ukrainian Military Says Drone Destroys Russian Landing Craft Near Snake Island In Black Sea". RadioFreeEurope/RadioLiberty.
  444. "Russian landing craft in Black Sea's Snake Island sunk in drone strike, claims Ukraine". WION News. 7 May 2022. Pridobljeno dne 7 May 2022.
  445. Payne, Stetson (7 May 2022), Ukraine Strikes Back: Su-27s Bomb Occupied Snake Island In Daring Raid, The Drive, pridobljeno dne 8 May 2022
  446. "Lavrov said Russians would let through ships carrying grain if Ukraine demined ports". Yahoo. 31 May 2022. Pridobljeno dne 1 June 2022.
  447. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani RBC 30 June2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  448. Talmazan, Yuliya (30 June 2022). "All eyes are on the battle for the east. But the south might hold the key to Ukraine's fate". NBC News.
  449. "Russia's Lavrov Warns of 'Real' Danger of World War III". Moscow