Ruska invazija na Ukrajino (2022)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ruska invazija na Ukrajino (2022)
Del rusko-ukrajinske vojne
2022 Russian invasion of Ukraine.svg
Vojaška situacija, dne: 1 julij 2022
       Pod nadzorom Ukrajine
       Okupirano s strani Rusije in proruskih sil
Za bolj podroben zemljevid glej podroben zemljevid rusko-ukrajinske vojne
Datum24. februar 2022 (2022-02-24) – danes (128 dni)
Prizorišče
Status V teku (seznam vojaških konfliktov · časovnica)
Udeleženci
Zastava Ukrajine Ukrajina
Poveljniki in vodje
Moč
  •  Ukrajina:
    • 209.000 (oborožene sile)
    • 102.000 (paravojaki)
    • 900.000 (rezervisti)[10]
    • 20.000 tuji prostovoljci[11]
Žrtve in izgube
Poročila so zelo različna.
Glej žrtve in humanitarni udarec za več podrobnosti.

Rusija je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo na Ukrajino[12] in s tem močno zaostrila rusko-ukrajinski konflikt, ki ga je začela leta 2014. Invazija je povzročila največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni,[13][14] saj je svojo državo zapustilo več kot 8 milijonov Ukrajincev,[15] tretjina vsega prebivalstva pa je razseljena.[16][17]

Po ukrajinski revoluciji dostojanstva februarja 2014 si je Rusija priključila Krim, proruski separatisti pa so zavzeli del jugovzhodne Ukrajine in začeli vojno v Donbasu.[18][19] Rusija je leta 2021 začela z obsežno krepitvijo vojske ob ukrajinski meji. Ruski predsednik Vladimir Putin je zagovarjal iredentistična stališča,[20] podvomil v pravico Ukrajine do samostojnosti[21][22] in Ukrajino lažno obtožil, da v njej prevladujejo neonacisti, ki preganjajo rusko govorečo manjšino.[23] Putin je dejal, da je NATO s širjenjem na vzhod ogrozil varnost Rusije – čemur je NATO nasprotoval[24] – in zahteval, da se Ukrajini prepove vstop v zavezništvo.[25] Združene države in druge države so Rusijo obtožile, da načrtuje napad ali invazijo na Ukrajino, kar so ruski uradniki še do 23. februarja 2022 večkrat zanikali.[29]

Rusija je 21. februarja 2022 priznala Doneško ljudsko republiko (DLR) in Lugansko ljudsko republiko (LLR), samooklicani državi v Donbasu, ki ju nadzorujejo proruski separatisti in ju ne priznava nobena druga država.[30] Naslednji dan je Svet ruske federacije odobril uporabo vojaške sile v tujini in ruske enote so vstopile na obe ozemlji.[31] 24. februarja ob približno 5:00 po vzhodnoevropskem času (UTC+2)[32] je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo« za »demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine.[33][34] Nekaj minut pozneje so po vsej Ukrajini, vključno s prestolnico Kijev, začele padati rakete in letalski napadi, ki jim je kmalu sledila obsežna invazija kopenskih sil iz več smeri.[35][36] Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odgovor prekinil dvostranske odnose ter uvedel vojno stanje in splošno mobilizacijo.[37][38]

Invazijo je mednarodna skupnost močno obsodila. Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri je obsodila napad in zahtevala popoln umik ruskih sil. Mednarodno sodišče je Rusiji odredilo prekinitev vojaških operacij, Svet Evrope pa je Rusijo izključil. Številne države so uvedle nove sankcije, ki so imele gospodarske posledice za Rusijo in svetovno gospodarstvo.[39] Različne države so Ukrajini nudile humanitarno in vojaško pomoč.[40] Protesti so potekali po vsem svetu, v Rusiji pa so se protestniki soočali z množičnimi aretacijami in povečano cenzuro medijev,[41][42] vključno s prepovedjo izrazov »vojna« in »invazija«.[36] Številna podjetja so umaknila svoje izdelke in storitve iz Rusije in Belorusije. Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini od leta 2013 kot tudi vojnih zločinov med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022.[43]

Ozadje[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Zgodovinsko ozadje proruskih nemirov v Ukrajini leta 2014 in Ruski imperializem
Protestniki na Trgu neodvisnosti v Kijevu med oranžno revolucijo, november 2004
Ukrajina s priključenim Krimom spodaj in samooklicanima separatističnima republikama v Donbasu desno

Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 sta Ukrajina in Rusija ohranili tesne vezi. Ukrajina se je leta 1994 strinjala, da bo podpisala Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja in odstranila sovjetsko jedrsko orožje na svojem ozemlju.[44] V zameno so se Rusija, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike v Budimpeštanskem memorandumu dogovorile, da bodo podpirale ozemeljsko celovitost Ukrajine.[45][46]

Leta 1999 je bila Rusija ena od podpisnic Listine o evropski varnosti, ki je »ponovno potrdila neodtujljivo pravico vsake sodelujoče države, da svobodno izbere ali spremeni svojo varnostno ureditev, vključno z zavezniškimi pogodbami, ko se ta razvija«.[47] Po razpadu Sovjetske zveze se je več držav nekdanjega vzhodnega bloka pridružilo zvezi NATO, deloma zaradi regionalnih varnostnih groženj, kot so ruska ustavna kriza leta 1993, vojna v Abhaziji (1992–1993) in prva čečenska vojna (1994–1996). Ruski voditelji so trdili, da so se zahodne sile zavezale, da se NATO ne bo širil proti vzhodu, čeprav je to do danes ostalo sporno.[48][49]

Po Evromajdanskih protestih in revoluciji, ki je februarja 2014 privedla do odstavitve proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, so v nekaterih delih Ukrajine izbruhnili proruski nemiri. Ruski vojaki brez oznak so prevzeli nadzor nad strateškimi položaji in infrastrukturo na ukrajinskem ozemlju Krima ter zasedli krimski parlament. Rusija je organizirala sporni referendum, Krim pa se je po referendumu pridružil Ruski federaciji. Marca 2014 je sledila ruska priključitev Krima, nato pa vojna v Donbasu, ki se je začela aprila 2014 z ustanovitvijo dveh separatističnih nepriznanih držav, ki jih je podpirala Rusija: Doneške ljudske republike in Luganske ljudske republike.[50][51] V spopad so bile vključene tudi ruske enote.[52][53][54] Sporazumi iz Minska, podpisani septembra 2014 in februarja 2015, so bili namenjeni ustavitvi spopadov, a so premirja večkrat propadla.[55] Med minskimi sporazumi je bila nejasna tudi vloga Rusije: članice normandijskega formata Francija, Nemčija in Ukrajina so sporazum iz Minska razumele kot sporazum med Rusijo in Ukrajino, medtem ko je Rusija vztrajala pri neposrednih pogajanjih Ukrajine ter obeh separatističnih republik.[56][57] Leta 2021 je Putin zavrnil ponudbe Zelenskega za pogovore na visoki državniški ravni, ruska vlada pa je nato podprla članek nekdanjega predsednika Dimitrija Medvedjeva, v katerem je trdil, da je nesmiselno sodelovati z Ukrajino, dokler ta ostaja »vazal« ZDA.[58]

Priključitev Krima je povzročila nov val ruskega nacionalizma, saj si večina ruskega neoimperialstičnega gibanja prizadeva za priključitev več ukrajinskih ozemelj, vključno z nepriznano Novorosijo.[59] Analitik Vladimir Socor je trdil, da je bil Putinov govor po priključitvi Krima leta 2014 dejansko »manifest iredentizma velike Rusije«.[60] Julija 2021 je Putin objavil esej z naslovom »O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev«, v katerem je zatrdil, da so Rusi in Ukrajinci »en narod«.[61]

Uvod[uredi | uredi kodo]

Povečanje prisotnosti ruske vojske na ukrajinski meji (mared 2021–februar 2022)[uredi | uredi kodo]

Ameriški padalci 2. bataljona 503. pehotnega polka odhajajo iz Italije v Latvijo, 24. februar 2022. Ob krepitvi ruske vojske je bilo v vzhodno Evropo napotenih na tisoče ameriških vojakov.[62]
Glej tudi: Beloruska vpletenost v rusko invazijo na Ukrajino (2022)

Od marca do aprila 2021 je Rusija začela obsežno vojaško krepitev v bližini obmejnih območji z Ukrajino. Druga faza povečevanja enot je potekala od oktobra 2021 do februarja 2022 tako v Rusiji kot v Belorusiji.[63] Člani ruske vlade so večkrat zanikali, da bi nameravali napasti Ukrajino;[27][64] med njimi so bili 28. novembra 2021 tiskovni predstavnik vlade Dmitrij Peskov, 19. januarja 2022 namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov,[26] 20. februarja 2022 ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov[27] in 23. februarja 2022 ruski veleposlanik na Češkem Aleksander Zmejevski.[28][65]

Putinov glavni svetovalec za nacionalno varnost Nikolaj Patrušev je menil,[66] da je Zahod že leta v neuradni vojni z Rusijo.[67] V posodobljeni ruski strategiji nacionalne varnosti, objavljeni maja 2021, je navedeno, da lahko Rusija uporabi »nasilne metode«, da »prepreči ali odvrne sovražna dejanja, ki ogrožajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ruske federacije«.[68][69] Po navedbah virov so odločitev o napadu na Ukrajino sprejeli Putin in majhna skupina militaristov v njegovem ožjem krogu, vključno s Patruševim in ruskim obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem.[70]

Ko je Rusija v začetku decembra 2021 zanikala načrte za invazijo, so ZDA objavile obveščevalne podatke, vključno s satelitskimi fotografijami ruskih enot in opreme v bližini rusko-ukrajinske meje, ki so kazali drugače, in še naprej natančno napovedovale invazijo.[71][72] Obveščevalna služba je dejala tudi, da imajo Rusi seznam ključnih lokacij in posameznikov, ki naj bi jih v invaziji ubili ali nevtralizirali.[71]

Ruske obtožbe in zahteve[uredi | uredi kodo]

10. januarja 2022 sta podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg za medije spregovorila o možnosti ruske invazije.
Vladimir Putin (desno) in njegov dolgoletni zaupnik, obrambni minister Sergej Šojgu.[73]

V mesecih pred invazijo so ruski uradniki Ukrajino obtoževali rusofobije, spodbujanja napetosti in zatiranja rusko govorečih v Ukrajini. Od Ukrajine, NATO in zaveznic v EU, ki niso članice NATO, so zahtevali tudi več varnostnih zahtev. Komentatorji in zahodni uradniki so jih označili za poskuse opravičevanja vojne.[74][75] 9. decembra 2021 je Putin dejal »Rusofobija je prvi korak h genocidu[76][77] Putinove trditve o »denacifikaciji« so bile opisane kot absurdne,[78] ruske trditve o genocidu pa so bile na splošno zavrnjene kot neutemeljene.[79][80][81] Poznavalci genocida in nacizma so dejali, da so Putinove trditve »dejstveno napačne«.[82][83][84] Veleposlanica ZDA Deborah Lipstadt je Lavrova in Putina kritizirala zaradi njune uporabe besed nacizem in holokavst, ki ju je označila za rasno pristranska, vključno z Lavrovovo trditvijo, da je bila Hitlerjeva mati Judinja. Podobno je Lipstadtova kritizirala oba ruska voditelja, ker sta izraz nacizem uporabila za lastne interese.[85] Zelenski je 16. februar, domnevni datum invazije, razglasil za »dan enotnosti«.[86][87]

Putin je izpodbijal legitimnost ukrajinske države in trdil,[88] da »Ukrajina nikoli ni imela tradicije prave državnosti«,[89] jo napačno označil za državo, ki jo je ustvarila sovjetska Rusija,[90] ter napačno trdil, da v ukrajinski družbi in vladi prevladuje neonacizem.[91]

Ukrajina ima, tako kot proruski separatisti v Donbasu,[92][93][94][95] skrajno desno sektor, vključno z neonacističnim bataljonom Azov in Desnim sektorjem,[99] vendar strokovnjaki Putinovo retoriko opisujejo kot močno pretiravanje pri opisovanju vpliva skrajno desnih skupin v Ukrajini; vlada, vojska ali volivci te ideologije na splošno ne podpirajo.[74][91][100] Zelenski, ki je Jud, je zavrnil Putinove obtožbe in opozoril, da je njegov dedek služil v sovjetski vojski v boju proti nacistom.[101] Ameriški spominski muzej holokavsta in Jad Vašem sta takšno uporabo zgodovine holokavsta in aluzijo na nacistično ideologijo označila kot propagando.[102][103]

Med drugim povečevanjem ruske vojske na meji je Rusija ZDA in NATO predložila zahteve, ki so vključevale pravno zavezujočo obljubo, da se Ukrajina ne bo pridružila NATO, ter zmanjšanje enot in vojaške opreme zveze NATO, nameščene v Vzhodni Evropi.[104] Poleg tega je Rusija zagrozila z nedoločenim vojaškim odgovorom, če bo NATO še naprej sledil »agresivni liniji«.[105] Te zahteve so bile večinoma interpretirane kot neizvedljive. Nove članice NATO so se pridružile, ker se je njihovo prebivalstvo na splošno odločalo za varnost in gospodarske priložnosti, ki sta jih ponujala NATO in Evropska unija, ter se oddaljilo od Rusije.[106] Tudi zahteva po uradni pogodbi, ki bi Ukrajini preprečevala pristop k NATO, je bila ocenjena kot neizvedljiva, čeprav NATO ni pokazal nobene želje po ugoditvi pristopnih prošenj Ukrajine.[107]

Emmanuel Macron in Olaf Scholz sta si februarja prizadevala za preprečitev vojne. Macron se je sestal s Putinom, vendar ga v končanje napada ni uspel prepričati. Scholz je Putina posvaril pred strogimi sankcijami, ki bi bile uvedene v primeru invazije. Scholz je Zelenskega tudi prosil, naj se odpove prizadevanjem za vstop v NATO in razglasi nevtralnost, vendar je Zelenski to zavrnil.[108]

Domnevni spopadi (17.–21. februar 2022)[uredi | uredi kodo]

17. februarja 2022 so se spopadi v Donbasu močno zaostrili.[109] Ukrajina in Donbas sta druga drugo obtožili, da sta streljali čez sporno mejno črto.[110][111] 18. februarja sta Doneška in Luganska ljudska republika ukazali evakuacijo vseh civilistov iz njunih prestolnic,[112][113][114] ukrajinski mediji pa so močno okrepljeno rusko artilerijsko obstreljevanje opisali kot poskus izzivanja ukrajinske vojske.[115][116] 19. februarja sta obe separatistični republiki razglasili popolno mobilizacijo.[117]

V dneh pred invazijo je ruska vlada okrepila dezinformacijsko kampanjo, da bi utišala javne kritike. Ruski državni mediji so promovirali izmišljene videoposnetke (mnogi so bili amaterski),[118][119] ki naj bi prikazovali napade ukrajinskih sil na Ruse v Donbasu; dokazi so pokazali, da je domnevne napade, eksplozije in evakuacije uprizorila Rusija.[120] Vodja ruske zvezne varnostne službe (FSB) je 21. februarja sporočil, da so ruske sile ubile pet ukrajinskih »saboterjev«, ki so prestopili rusko ozemlje, ujele enega ukrajinskega vojaka in uničile dve oklepni vozili. Ukrajina je to zanikala in opozorila, da Rusija išče izgovor za invazijo. The Sunday Times je to označil za »prvo potezo v Putinovem vojnem načrtu«.[121][122]

Eskalacija (21.–23. februar)[uredi | uredi kodo]

Putinov nagovor narodu 22. februarja 2022
(Na voljo so angleški in ruski podnapisi)

21. februarja[123] je ruska vlada priznala Doneško in Lugansko ljudsko republiko[124]. Isti večer je Putin ruskim vojakom ukazal vstop v Donbas, ter ukaz označil za »mirovno misijo«.[125][126] Več članic Varnostnega sveta ZN je posredovanje v Donbasu obsodilo, nobena pa ga ni podprla.[127] 22. februarja so bili v zgodnjih jutranjih urah posneti videoposnetki premikov ruskih oboroženih sil in tankov v Donbasu.[128] Svet federacije je odobril uporabo vojaške sile zunaj Rusije.[129] Zelenski je vpoklical vojaške rezerviste,[130] ukrajinski parlament pa je razglasil 30-dnevne izredne razmere v državi.[131][132] Rusija je iz Kijeva evakuirala svoje veleposlaništvo.[133] Napadi DDoS, ki jih pripisujejo ruskim hekerjem,[134][135] so prizadeli spletna mesta ukrajinskega parlamenta in izvršne oblasti, pa tudi številna spletna mesta bank.[136] Ukrajinska varnostna služba (SBU) je poročila o kitajskem vojaškem vohunjenju na predvečer invazije, tudi za jedrsko infrastrukturo, zanikala.[137][138][139]

23. februarja[140] je imel Zelenski govor v ruščini, v katerem je ruske državljane pozval, naj preprečijo vojno.[141][142] Zavrnil je ruske trditve o neonacistih v ukrajinski vladi in dejal, da ne namerava napasti Donbasa.[143] Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je 23. februarja dejal, da so voditelji separatistov v Donecku in Lugansku Putinu poslali pismo, v katerem so navedli, da je ukrajinsko obstreljevanje povzročilo smrtne žrtve med civilisti, in pozvali Rusijo k vojaški podpori.[144] Ukrajina je zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN.[145][146] Pol ure po nujnem sestanku je Putin napovedal začetek vojaških operacij v Ukrajini. Ukrajinski predstavnik Sergej Kislica je ruskega predstavnika Vasilija Nebenzija pozval, naj »stori vse, kar je mogoče, da se vojna ustavi«, ali pa se odpove položaju predsednika Varnostnega sveta ZN; Nebenzija je to zavrnil.[147][148]

Deklaracija vojaških operacij[uredi | uredi kodo]

24. februarja pred 5. uro zjutraj po kijevskem času[149] je Putin napovedal »posebno vojaško operacijo« v vzhodni Ukrajini in »dejansko napovedal vojno Ukrajini«.[150][151] Putin je v svojem govoru dejal, da ne namerava zasesti ukrajinskega ozemlja in da podpira pravico ukrajinskega ljudstva do samoodločbe.[152] Dejal je, da je namen »operacije« »zaščititi ljudi« v pretežno rusko govoreči regiji Donbas, ki se po njegovih besedah »že osem let soočajo s poniževanjem in genocidom, ki ga izvaja režim v Kijevu«.[153]

Putin je dejal, da si Rusija prizadeva za »demilitarizacijo in denacifikacijo« Ukrajine.[154] V nekaj minutah po Putinovi napovedi so poročali o eksplozijah v Kijevu, Harkovu, Odesi in regiji Donbas.[155] V domnevnem poročilu, ki je prišlo v javnost iz FSB, je bilo navedeno, da obveščevalna agencija ni bila opozorjena na Putinov načrt za napad na Ukrajino.[156] Zelenski je takoj po napadu razglasil vojno stanje v Ukrajini.[157] Še isti večer je ukazal splošno mobilizacijo vseh ukrajinskih moških, starih od 18 do 60 let,[158] prepovedano jim je bilo zapustiti državo.[159] Ruska vojska je v Ukrajino vstopila s severa v Belorusiji (proti Kijevu), s severovzhoda v Rusiji (proti Harkovu), z vzhoda v DLR in Luganski ljudski republiki ter z juga na Krimu.[160] Ruska oprema in vozila so bila označena z belim vojaškim simbolom Z (črka, ki ni v cirilici), ki naj bi bil namenjen preprečevanju prijateljskega ognja.[63]

Invazija in upor[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Bojni red ruske invazije na Ukrajino (2022)
Vojaški nadzor okoli Kijeva 2. aprila 2022

Invazija se je začela ob zori 24. februarja[161] s pehotnimi divizijami ter oklepno in zračno podporo v vzhodni Ukrajini in z več deset raketnimi napadi v vzhodni in zahodni Ukrajini.[162][163] Prvi spopadi so potekali v Luganski oblasti v bližini vasi Milove na meji z Rusijo ob 3:40 po kijevskem času.[164] Glavni pehotni in tankovski napadi so bili izvedeni v štirih napadih na čelu s severno fronto proti Kijevu, južno fronto s Krima, jugovzhodno fronto proti mestoma Lugansk in regiji Donbas ter vzhodno fronto.[165][166] Več deset raketnih napadov po Ukrajini se je raztezalo vse do Lvova.[167][168] Po poročilih naj bi plačanci skupine Wagner in čečenske sile večkrat poskušali umoriti Volodimirja Zelenskega. Ukrajinska vlada trdi, da so ta prizadevanja preprečili protivojni uradniki ruske zvezne varnostne službe (FSB), ki so ji posredovali podatke o načrtih.[169]

25. marca je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je »prva faza« tako imenovane »vojaške operacije v Ukrajini« na splošno končana, da so ukrajinske vojaške sile utrpele hude izgube in da se bo ruska vojska zdaj osredotočila na »osvoboditev Donbasa«.[170][171] »Prva faza« invazije je potekala na štirih frontah,[172][173] vključno s fronto proti zahodnemu Kijevu iz Belorusije, ki jo je vodilo rusko vzhodno vojaško okrožje, sestavljeno iz 29., 35. in 36. kombinirane armade. Drugo os, ki jo je Centralno vojaško okrožje (severovzhodna fronta) iz Rusije razporedilo proti vzhodnemu Kijevu, sta sestavljali 41. kombinirana armada in 2. gardna kombinirana armada. Tretjo os je proti Harkovu usmerilo Zahodno vojaško okrožje (vzhodna fronta) s 1. gardno tankovsko armado in 20. kombinirano armado. Četrta, južna, fronta z izvorom na okupiranem Krimu in v ruski Rostovski oblasti z vzhodno osjo proti Odesi in zahodnim območjem delovanja proti Mariupolu, je potekala pod nadzorom Južnega vojaškega okrožja in vključevala 58., 49. in 8. kombinirano armado, slednja poveljuje tudi 1. in 2. armadnemu korpusu ruskih separatističnih sil v Donbasu.[174]

Do 7. aprila so se ruske enote, ki jih je na severno fronto poslalo rusko vzhodno vojaško okrožje, umaknile iz ofenzive v Kijevu, očitno zato, da bi obnovile zaloge in se nato premestile v Donbas ter okrepile obnovljeno invazijo na jugovzhod Ukrajine. Severovzhodna fronta, poveljujoča s strani Centralnega vojaškega okrožja, je bila prav tako umaknjena zaradi oskrbe in premestitve v jugovzhodno Ukrajino.[174][175] Do 8. aprila je bil za vojaške operacije med invazijo zadolžen general Aleksander Dvornikov.[176] 18. aprila je upokojeni generalpodpolkovnik Douglas Lute, nekdanji veleposlanik ZDA pri NATO, v intervjuju za PBS NewsHour poročal, da je Rusija premestila svoje enote za začetek novega napada na vzhodno Ukrajino, ki naj bi bil omejen na 150.000 do 190.000 prvotno razporejenih vojakov, čeprav so bile enote dobro preskrbljene iz ustreznih orožarskih zalog v Rusiji. Po Luteu je to v velikem nasprotju z obsežnim ukrajinskim naborom ukrajinskih državljanov moškega spola med 16 in 60 leti starosti, vendar brez ustreznih ter zelo omejenih zalog orožja v Ukrajini.[177] 26. aprila so se v letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji sestali delegati ZDA in 40 zavezniških držav, da bi razpravljali o oblikovanju koalicije, ki bi Ukrajini zagotovila gospodarsko podporo ter vojaško oskrbo in opremo.[178] Po Putinovem govoru ob dnevu zmage v začetku maja je direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe Avril Haines dejala, da ni pričakovati kratkoročne rešitve invazije.[179]

Ruske sile so se osredotočile na zaščito svojih oskrbovalnih linij, saj so napredovale počasneje in bolj metodično. Koristi jim je prinesla tudi centralizacija poveljevanja pod vodstvom generala Dvornikova.[180] Ukrajino je omejevala odvisnost od opreme Zahoda, saj so se zahodne države bale, da bo Ukrajina dobavljeno orožje uporabila za napade na cilje v Rusiji.[181] Vojaški strokovnjaki se glede prihodnosti spora ne strinjajo; nekateri predlagajo, da bi ozemlje zamenjali za mir,[182] drugi pa menijo, da lahko Ukrajina zaradi ruskih izgub vzdrži odpor proti invaziji.[183] 26. maja 2022 je Conflict Intelligence Team s sklicevanjem na ruske vojake poročala, da je bil generalpolkovnik Genadij Židko med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 imenovan za poveljnika ruskih sil in je zamenjal generala Dvornikova.[184][185] Do 30. maja so bile razlike med ruskim in ukrajinskim topništvom očitne.[186] Rusko topništvo je imelo daljši domet. V odgovor na Bidnovo navedbo, da bo Ukrajini zagotovljeno okrepljeno topništvo, je Putin sporočil, da bo Rusija razširila svojo invazijsko fronto in vključila nova mesta v Ukrajini, ter kot očitno maščevanje 6. junija po več tednih brez neposrednega napada ukazal raketni napad na Kijev.[187] Namestnik vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe Vadim Skibitskij je 10. junija 2022 med kampanjo v Severodonecku izjavil, da se bo prihodnost invazije odločala na frontah: »To je zdaj artilerijska vojna in v tem smislu izgubljamo. Zdaj je vse odvisno od tega, kaj nam bo dal Zahod. Ukrajina ima en artilerijski top proti 10 do 15 ruskim. Naši zahodni partnerji so nam dali približno 10 % tega, kar imajo.«[188]

Prva faza: Invazija na Ukrajino (24. februar – 7. april)[uredi | uredi kodo]

Ruska invazija na Ukrajino, 1. faza od 24. februarja do 7. aprila 2022

Invazija se je začela 24. februarja, in sicer iz Belorusije proti Kijevu in s severovzhoda proti mestu Harkov. Jugovzhodna fronta je potekala v obliki dveh ločenih bojnih linij, od Krima in jugovzhoda proti Lugansku in Donecku.[165][166]

Prva faza – Severna fronta[uredi | uredi kodo]

Ruska prizadevanja za zavzetje Kijeva so 24. februarja vključevala poskusni napad iz Belorusije proti jugu vzdolž zahodnega brega reke Dneper in kasnejšo obkolitev z zahoda, napad pa je bil podprt z dvema ločenima osema napada iz Rusije vzdolž vzhodnega brega reke Dneper: zahodno pri Černigovu in vzhodno pri Sumiju. Ti so bili verjetno namenjeni obkolitvi Kijeva s severovzhoda in vzhoda.[163][162]

Rusija je očitno poskušala hitro zavzeti Kijev, pri čemer so se v mesto infiltrirali specialci Spetsnaza, ki so jih podpirale letalske operacije in mehanizacija s severa, vendar jim zavzetje ni uspelo.[189][190][191][192] Ruske sile, ki so iz Belorusije napredovale proti Kijevu, so prevzele nadzor nad mestoma duhov Černobil in Pripjat.[193][194] Ruske zračnodesantne sile so poskušale zavzeti dve ključni letališči v bližini Kijeva in 26. februarja izvedle zračnodesantni napad na letališče Antonov[195][196] ter podoben desant na letališče Vasilkiv v bližini letalske baze Vasilkiv.[197][198]

V začetku marca je rusko napredovanje vzdolž zahodne strani Dnepra omejila ukrajinska obramba.[163][162] Od 5. marca je velik ruski konvoj, ki naj bi bil dolg 64 km, le malo napredoval proti Kijevu.[199] Londonski analitični center Royal United Services Institute (RUSI) je ocenil, da je rusko napredovanje s severa in vzhoda »zastalo«.[200] Napredovanje iz Černigova se je večinoma ustavilo, saj se je tam začelo obleganje. Ruske sile so nadaljevale napredovanje proti Kijevu s severozahoda in do 5. marca zavzele Bučo, Gostomel in Vorzel,[201][202] Irpin pa je do 9. marca ostal sporen.[203] Do 11. marca se je dolga kolona večinoma razpršila in skrila.[204] 16. marca so ukrajinske sile začele protiofenzivo, da bi odbile ruske sile.[205] Ker ruske sile niso mogle doseči hitre zmage v Kijevu, so svojo strategijo spremenile v vsesplošno bombardiranje in obleganje.[206][207]

25. marca je ukrajinska protiofenziva ponovno zavzela več mest vzhodno in zahodno od Kijeva, vključno z Makarivom.[208][209] Konec marca so se ruske enote na območju Buče umaknile proti severu. Ukrajinske sile so v mesto vstopile 1. aprila.[210] Ukrajina je sporočila, da je ponovno zavzela celotno območje okoli Kijeva, vključno z Irpinom, Bučo in Gostomelom, v Buči pa je odkrila dokaze o vojnih zločinih.[211] Generalni sekretar NATO Jens Stoltenberg je 6. aprila dejal, da je treba ruski »umik, oskrbo in premestitev« njihovih enot z območja Kijeva razumeti kot širitev Putinovih načrtov glede Ukrajine, in sicer s premestitvijo in koncentracijo sil v vzhodni Ukrajini.[175] Kijev na splošno ni bil več napaden, razen posameznih raketnih napadov. Do enega je prišlo med obiskom generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa 28. aprila, ko se je z Zelenskim pogovarjal o preživelih obleganja Mariupola.[212]

Prva faza – Severovzhodna fronta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija sumijske oblasti

Ruske sile so 24. februarja napredovale v Černigovsko oblast in obkolile njeno upravno središče. Naslednji dan so ruske sile napadle in zavzele Konotop.[213][214] Istega dne je bil izveden ločen napad na mesto Sumi, ki je oddaljeno le 35 km od rusko-ukrajinske meje. Napredovanje se je zataknilo v mestnih spopadih, ukrajinske sile pa so mesto uspešno zadržale in trdijo, da je bilo uničenih več kot 100 ruskih oklepnih vozil, več deset vojakov pa je bilo ujetih.[215] Ruske sile so napadle tudi Oktirko in uporabile termobarično orožje.[216]

Frederick Kagan je 4. marca zapisal, da je bila os Sumi takrat »najuspešnejša in najnevarnejša ruska smer napredovanja proti Kijevu«, in pripomnil, da je geografija ugodna za mehanizirano napredovanje, saj je teren »raven in redko poseljen ter ponuja malo dobrih obrambnih položajev«.[162] Ruske sile, ki so potovale po avtocestah, so 4. marca dosegle Brovarij, vzhodno predmestje Kijeva.[163][162] Pentagon je 6. aprila potrdil, da je ruska vojska zapustila Černigovsko oblast, v Sumijski oblasti pa so še vedno potekajo boji.[217] 7. aprila je guverner Sumijske oblasti dejal, da so ruske enote odšle, vendar so za seboj pustile eksplozivna sredstva in druge nevarnosti.[218]

Prva faza – Južna fronta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija Hersona in Ruska okupacija Zaporoške oblasti
Uničen ruski BMP-3 v bližini Mariupola, 7. marec

24. februarja so ruske sile prevzele nadzor nad severnim krimskim kanalom, s čimer je Krim dobil vodo iz Dnepra, ki je bil od od Dnepra leta 2014 odrezan.[219] 26. februarja se je začelo obleganje Mariupola, ko se je napad pomaknil proti vzhodu mesta, se je povezal z delom Donbasa, ki je bil pod nadzorom separatistov.[216][220] Na poti so ruske sile vstopile v Berdjansk in ga zavzele.[221] 1. marca so ruske sile napadle Melitopol in bližnja mesta.[222][223] 25. februarja so se ruske enote iz DLR premaknile proti Mariupolu in bile poražene pri Pavlopilu.[224][225][226] Do večera naj bi Ruska mornarica začela amfibijski napad na obalo Azovskega morja 70 km zahodno od Mariupola. Ameriški obrambni uradnik je dejal, da bodo ruske sile s tega obalnega mostišča morda poslale na tisoče marincev.[227][228][229]

Ruski 22. armadni korpus se je 26. februarja približal jedrski elektrarni v Zaporožju[230][231] in obkolil Energodar, da bi prevzel nadzor nad njo.[232] Nastal je požar,[233] vendar je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) pozneje sporočila, da je osnovna oprema ostala nepoškodovana.[234] Jedrska elektrarna je padla pod ruski nadzor, vendar kljub požarom ni zabeležila uhajanja sevanja.[235]

Tretja ruska napadalna skupina s Krima se je premaknila proti severozahodu in zavzela mostove čez Dneper.[236] 2. marca so ruske enote zmagale v bitki za Herson, prvem večjem mestu, ki je padlo pod ruskimi silami v invaziji.[237] Ruske enote so se premaknile proti Mikolejevu in ga dva dni pozneje napadle, vendar so jih ukrajinske sile odbile.[238] 2. marca so ukrajinske sile začele tudi protiofenzivo na Gorlivko,[239] ki je od leta 2014 pod nadzorom DLR.[240]

Po ponovnih raketnih napadih 14. marca v Mariupolu je ukrajinska vlada sporočila, da je umrlo več kot 2500 ljudi.[241] Do 18. marca je bil Mariupol popolnoma obkoljen, spopadi so dosegli središče mesta in ovirali prizadevanja za evakuacijo civilistov.[242] 20. marca so ruske bombe uničile umetniško šolo, v kateri je imelo zatočišče približno 400 ljudi.[243] Rusi so zahtevali predajo, Ukrajinci pa so jo zavrnili.[165][166] 24. marca so ruske sile vstopile v središče Mariupola.[244] 27. marca je podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina dejala, da je »več kot 85 odstotkov celotnega mesta uničenega«.[245] Putin je 29. marca v telefonskem pogovoru Emmanuelu Macronu povedal, da se bo bombardiranje Mariupola končalo šele, ko se bodo Ukrajinci predali.[246]

1. aprila so ruske enote zavrnile varen vstop v Mariupol 50 avtobusom, ki so jih Združeni narodi poslali za evakuacijo civilistov, medtem ko so se v Istanbulu nadaljevali mirovni pogovori.[247] Po umiku ruskih sil iz Kijeva je Rusija 3. aprila razširila napad na južno Ukrajino še bolj proti zahodu, bombardirala Odeso, Mikolajev in jedrsko elektrarno v Zaporožju.[248][249]

Prva faza – Vzhodna fronta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija Harkovske oblasti
Rusko bombardiranje na obrobju Harkova, 1. marec

Na vzhodu so ruske enote poskušale zavzeti Harkov, ki je od ruske meje oddaljen manj kot 35 km,[250][251] vendar so naletele na močan ukrajinski upor. Ukrajinske vojaške sile so 25. februarja z raketami OTR-21 Točka napadle letalsko bazo Millerovo, pri čemer so po navedbah ukrajinskih uradnikov uničile več letal ruskih letalskih sil in povzročile požar.[167][168] 28. februarja je bilo v Harkovu v raketnih napadih ubitih več ljudi.[252] Vodja DLR Denis Pušilin je 1. marca sporočil, da so sile DLR skoraj v celoti obkolile mesto Volnovaha.[253] 2. marca so bile ruske sile med napadom na mesto Severodoneck pregnane iz mesta.[254] Ruske sile naj bi Izjum zavzele 17. marca,[255] čeprav so se spopadi nadaljevali.[256]

Rusko obrambno ministrstvo je 25. marca sporočilo, da si bo prizadevalo za zasedbo večjih mest v vzhodni Ukrajini.[257] 31. marca je ukrajinska vojska potrdila, da je Izjum pod ruskim nadzorom,[258][259] PBS News pa je poročala o ponovnem obstreljevanju in raketnih napadih v Harkovu, ki so bili enako hudi ali hujši kot med mirovnimi pogovori z Rusijo v Istanbulu.[260]

Med okrepljenim ruskim obstreljevanjem Harkova 31. marca je Rusija poročala o helikopterskem napadu na skladišče za oskrbo z nafto približno 35 km severno od meje v Belgorodu in za napad obtožila Ukrajino.[261] Ukrajina je zanikala odgovornost.[262] Do 7. aprila so se ruske invazijske enote in tankovske divizije ponovno začele zbirati okoli mest Izjum, Slovjansk in Kramatorsk, zato so ukrajinski vladni uradniki preostalim prebivalcem ob vzhodni meji Ukrajine svetovali, naj se v 2–3 dneh evakuirajo v zahodno Ukrajino, saj do takrat Ukrajina ni dobila orožja in streliva, ki so ji ga obljubili.[263]

Druga faza: Jugovzhodna ofenziva (8. april – danes)[uredi | uredi kodo]

Druga faza ruske invazije na Ukrajino od 7. aprila do 10. junija 2022

8. aprila je rusko ministrstvo sporočilo, da se bodo vse enote in divizije v jugovzhodni Ukrajini združile pod vodstvom generala Aleksandra Dvornikova, ki je prevzel vodenje združenih vojaških operacij, vključno z enotami, premeščenimi s severne fronte in severovzhodne fronte.[176] Do 17. aprila se je zdelo, da ruski napredek na jugovzhodni fronti ovirajo vojaki, ki so se še naprej zadrževali v zapuščeni jeklarni v Mariupolu in se niso hoteli predati.[264] Časopis The New York Times je 19. aprila potrdil, da je Rusija ponovno začela invazijsko fronto, imenovano »vzhodni napad«, na 480 km dolgi fronti od Harkova do Donecka in Luganska, hkrati pa so bili raketni napadi znova usmerjeni na Kijev na severu in Lvov v zahodni Ukrajini.[265] Uradnik Nata je 30. aprila ruski napredek opisal kot »neenakomeren« in »majhen«.[266] Anonimni ameriški obrambni uradnik je rusko ofenzivo označil za »zelo mlačno«, »v najboljšem primeru minimalno« in »anemično«.[267] 26. maja 2022 je Conflict Intelligence Team s sklicevanjem na ruske vojake poročala, da je bil generalpolkovnik Genadij Židko med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 imenovan za poveljnika ruskih sil in je zamenjal generala Dvornikova.[184][185] Junija 2022 je glavni tiskovni predstavnik Ministrstva za obrambo Ruske federacije Igor Konašenkov razkril, da so ruske enote razdeljene med armadni skupini »Center«, ki ji poveljuje generalpolkovnik Aleksander Lapin, in »Jug«, ki ji poveljuje general Sergej Surovikin.[268]

Druga faza – Donbaška fronta; Padec Severnodonecka[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Bitka za Donbas (2022).
Glej tudi: Ruska okupacija Harkovske oblasti
Vojaški nadzor okoli Donbasa 31. maja 2022

Ruski raketni napad na železniško postajo Kramatorsk v mestu Kramatorsk je bil izveden 8. aprila, pri čemer naj bi umrlo najmanj 52 ljudi,[269] od 87 do 300 pa je bilo ranjenih.[270] Zelenski je 11. aprila dejal, da Ukrajina pričakuje novo veliko rusko ofenzivo na vzhodu.[271] Ameriški uradniki so trdili, da se je Rusija umaknila ali bila odbita drugje v Ukrajini, zato je pripravljala umik, ponovno oskrbo in premestitev pehotnih in tankovskih divizij na jugovzhodno ukrajinsko fronto.[272][273] Vojaški sateliti so 11. aprila posneli obsežne ruske konvoje pehotnih in mehaniziranih enot, ki so se iz Harkova proti Izjumu pomikali proti jugu, kar je bil očitno del načrtovane prerazporeditve ruskih severovzhodnih enot na jugovzhodno fronto invazije.[274]

Ukrajinske enote naj bi 14. aprila razstrelile most med Harkovom in Izjumom, ki so ga ruske sile uporabljale za premestitev enot v Izjum, in tako ovirale ruski konvoj.[275] 18. aprila, ko so ruske sile skoraj v celoti zavzele Mariupol, je ukrajinska vlada sporočila, da se je druga faza okrepljene invazije na regije Doneck, Lugansk in Harkov okrepila z razširjenimi invazijskimi silami, ki zasedajo Donbas.[276] David Axe je 5. maja za Forbes zapisal, da je ukrajinska vojska okoli Izjuma osredotočila 4. in 17. tankovsko brigado ter 95. zračno napadalno brigado za morebitno zaledno delovanje proti nameščenim ruskim enotam na tem območju; Axe je dodal, da druga večja koncentracija ukrajinskih sil okoli Harkova vključuje 92. in 93. mehanizirano brigado, ki bi ju prav tako lahko namestili za zaledno delovanje proti ruskim enotam okoli Harkova ali se povezali z ukrajinskimi enotami, ki so bile istočasno nameščene okoli Izjuma.[277]

13. maja je BBC poročal, da se ruske enote v Harkovu umikajo in premeščajo na druge fronte v Ukrajini, potem ko so ukrajinske enote napredovale v okoliška mesta in sam Harkov, med drugim so uničile strateške pontonske mostove, ki so jih ruske enote zgradile za prečkanje reke Severski Donec in so se prej uporabljali za hitro namestitev tankov v regiji.[278] BBC je 22. maja poročal, da je Rusija po padcu Mariupola okrepila ofenzivo v Lugansku in Donecku, pri čemer je raketne napade in intenzivno topniško obstreljevanje osredotočila na Severodoneck, največje mesto pod ukrajinskim nadzorom v Luganski oblasti.[279] 23. maja so ruske sile vstopile v mesto Liman in ga do 26. maja popolnoma zavzele.[280][281] Ukrajinske sile naj bi zapustile Svjatogirsk.[282] Do 24. maja so ruske sile zavzele mesto Svitlodarsk.[283] Agencija Reuters je 30. maja poročala, da so ruske enote prodrle na obrobje mesta Severodoneck.[284] Washington Post je 2. junija poročal, da je Severodoneck na robu kapitulacije pred rusko okupacijo, saj je bilo več kot 80 odstotkov mesta v rokah ruske vojske.[285] 3. junija naj bi ukrajinske sile začele protinapad v Severnodonecku. Do 4. junija so ukrajinski vladni viri trdili, da je bilo ponovno zavzetih 20 % ali več mesta.[286] Vendar je 5. junija ukrajinski guverner Luganska Sergej Hajdaj dejal, da Dvornikov še vedno poveljuje in da so mu nadrejeni dali čas do 10. junija, da dokonča zmanjšanje Severodonecka.[287]

BBC je 12. junija poročal, da je osemsto ukrajinskih državljanov in 300–400 vojakov obleganih v kemični tovarni Azot v Severodonecku, kjer so se z zmanjšanimi zalogami orožja pogajali o varnem odhodu iz mesta.[288] Ker je ukrajinska obramba Severodonecka odpovedala, so ruske invazijske enote začele intenzivneje napadati sosednje mesto Lisičansk, ki je bilo naslednji cilj invazije.[289] 20. junija so poročali, da so ruske enote še naprej utrjevale svoj položaj v Severodonecku in zavzemale okoliške vasi in zaselke v okolici mesta, nazadnje vas Metelkine.[290] 24. junija je CNN poročala, da so ukrajinske oborožene sile ob nadaljevanju taktike požgane zemlje, ki jo uporabljajo napredujoče ruske enote, dobile ukaz za evakuacijo mesta, zaradi česar je več sto civilistov poiskalo zatočišče v kemični tovarni Azot v Severodenecku, kar so primerjali s civilnimi begunci, ki so ostali v jeklarni Azovstal v Mariupolu v maju.[291]

Druga faza – Fronta Mikolajev–Odesa[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija Hersonske oblasti

Raketni napadi in bombardiranje ključnih mest Mikolajev in Odesa so se nadaljevali, ko se je začela druga faza invazije.[265] 22. aprila je ruski brigadni general Rustam Minnekajev na sestanku na obrambnem ministrstvu dejal, da namerava Rusija po obleganju Mariupola svojo fronto Mikolajev–Odesa razširiti še bolj proti zahodu in vključiti separatistično regijo Pridnestrje na ukrajinski meji z Moldavijo.[292][293] Ukrajinsko obrambno ministrstvo je to namero označilo za imperializem, češ da je v nasprotju s prejšnjimi trditvami Rusije, da nima ozemeljskih ambicij v Ukrajini, in da izjava pomeni priznanje, da »cilj 'druge faze' vojne ni zmaga nad mističnimi nacisti, temveč zgolj okupacija vzhodne in južne Ukrajine«.[292] Georgi Gotev je 22. aprila za Reuters zapisal, da bi okupacija Ukrajine od Odese do Pridnestrja spremenila Ukrajino v celinsko državo brez praktičnega dostopa do Črnega morja.[294] Rusija je 24. aprila nadaljevala z raketnimi napadi na Odeso, pri čemer je uničila vojaške objekte in povzročila dva ducata civilnih žrtev.[295]

Ukrajinski viri so 27. aprila navedli, da sta bila v eksplozijah uničena dva ruska oddajna stolpa v Pridnestrju, ki sta se uporabljala predvsem za retransmisijo ruskih televizijskih programov.[296] Konec aprila je Rusija ponovno izvedla raketne napade na vzletno-pristajalne steze v Odesi in jih nekaj uničila.[297] V tednu od 10. maja so ukrajinske enote začele izvajati vojaške ukrepe, da bi izrinile ruske sile, ki so se namestile na Kačjem otoku v Črnem morju približno 200 km od Odese.[298]

Druga faza – Fronta Dnipro–Zaporožje[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ruska okupacija Zaporoške oblasti

Ruske sile so nadaljevale z izstreljevanjem raket in metanjem bomb na ključna mesta Dnipro in Zaporožje.[265] 10. aprila so ruske rakete uničile mednarodno letališče Dnipro.[299][300] Združeni narodi naj bi 2. maja ob sodelovanju ruske vojske evakuirali približno 100 preživelih iz obleganega Mariupola v vas Bezimenne blizu Donecka, od koder naj bi se preselili v Zaporožje.[301]

Druga faza – Padec Mariupola[uredi | uredi kodo]

13. aprila so ruske sile okrepile napad na železarno in jeklarno Azovstal v Mariupolu in ukrajinske obrambne sile, ki so tam ostale.[302] Do 17. aprila so ruske sile obkolile tovarno. Ukrajinski premier Denis Šmihal je dejal, da so ukrajinski vojaki obljubili, da ne bodo upoštevali ponovnega ultimata o predaji in se bodo borili do zadnje duše.[303] Putin je 20. aprila dejal, da se lahko obleganje Mariupola šteje za taktično zaključeno, saj je 500 ukrajinskih vojakov, zasidranih v bunkerjih v železarni Azovstal, in približno 1 000 ukrajinskih civilistov popolnoma izključenih iz kakršne koli pomoči pri obleganju.[304]

Po zaporednih srečanjih s Putinom in Zelenskim je generalni sekretar ZN Guterres 28. aprila dejal, da bo poskušal organizirati nujno evakuacijo preživelih v Azovstalu v skladu z zagotovili, ki jih je dobil od Putina ob obisku v Kremlju.[305] Ruske enote so 30. aprila dovolile civilistom, da zapustijo območje pod zaščito ZN.[306] Potem ko je 3. maja približno 100 ukrajinskih civilistov zapustilo jeklarno Azovstal, so ruske enote ponovno začele neprekinjeno obstreljevati jeklarno.[307] 6. maja je The Telegraph poročal, da je Rusija uporabila termobarične bombe proti preostalim ukrajinskim vojakom, ki so izgubili stik z vlado v Kijevu; v svojih zadnjih sporočilih je Zelenski poveljnika oblegane jeklarne pooblastil, naj se po potrebi preda pod pritiskom povečanih ruskih napadov.[308] Agencija Associated Press je 7. maja poročala, da so bili ob koncu tridnevne prekinitve ognja iz jeklarne Azovstal evakuirani vsi civilisti.[309]

Po evakuaciji zadnjih civilistov iz bunkerjev v Azovstalu je tam ostalo zabarikadiranih skoraj dva tisoč ukrajinskih vojakov, 700 jih je bilo ranjenih; ti so zaprosili za vojaški koridor za evakuacijo, saj so pričakovali usmrtitev, če bi se predali Rusom.[310] Ukrajinska pravda je 8. maja poročala o nestrinjanih v ukrajinskih enotah v Azovstalu in navedla, da je poveljnik ukrajinskih marincev, ki naj bi branili bunkerje v Azovstalu, nedovoljeno pridobil tanke, strelivo in osebje, zapustil položaj in pobegnil. Preostali vojaki so govorili o oslabljenem obrambnem položaju v Azovstalu, kar je omogočilo napredovanje do napredujočih ruskih napadalnih linij.[311] Ilija Somolienko, namestnik poveljnika preostalih ukrajinskih enot, ki so se zabarikadirale v Azovstalu, je dejal: »V bistvu smo tukaj mrtvi. Večina nas to ve in zato se tako neustrašno borimo.«[312]

Ukrajinski generalštab je 16. maja sporočil, da je garnizija v Mariupolu »izpolnila svojo bojno nalogo« in da se je začela končna evakuacija iz jeklarne Azovstal. Vojska je sporočila, da so 264 pripadnikov evakuirali v Olenivko pod ruskim nadzorom, 53 »hudo ranjenih« pa so odpeljali v bolnišnico v Novoazovsku, ki je prav tako pod nadzorom ruskih sil.[313][314] Po evakuaciji ukrajinskega osebja iz Azovstala so ruske sile in sile DLR v celoti nadzorovale vsa območja Mariupola. S koncem bitke se je končalo tudi obleganje Mariupola. Ruski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je dejal, da je ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil, da bodo z borci, ki so se predali, ravnali »v skladu z mednarodnimi standardi«, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v nagovoru dejal, da se »delo za vrnitev fantov domov nadaljuje, to delo pa zahteva previdnost — in čas«. Nekateri ugledni ruski zakonodajalci so vlado pozvali, naj zavrne izmenjavo zapornikov za pripadnike polka Azov.[315]

Zahodna Ukrajina[uredi | uredi kodo]

14. marca so ruske sile z več manevrirnimi raketami napadle vojaški vadbeni center v mestu Javoriv v Lvovski oblasti blizu poljske meje. Lokalni guverner Maksim Kozitskij je sporočil, da je bilo ubitih najmanj 35 ljudi.[316][317] Rusija je 18. marca napad razširila na Lvov, ukrajinski vojaški uradniki pa so povedali, da so prve informacije kazale, da so bile rakete, ki so zadele Lvov, verjetno izstreljene iz zraka z bojnimi letali, ki so letela nad Črnim morjem.[318] 16. maja so ameriški obrambni uradniki sporočili, da so Rusi v preteklih 24 urah izstrelili rakete dolgega dosega, katerih tarča je bil vojaški vadbeni center v bližini Lvova.[319]

Zračno bojevanje[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam izgub letal med rusko-ukrajinsko vojno

24. februarja so ruske sile napadle letalsko bazo Čuhujiv,[320] v kateri so bila nameščena brezpilotna letala Bajraktar TB2. Napad je povzročil škodo na skladiščih goriva in infrastrukturi.[321] Naslednji dan so ukrajinske sile napadle letalsko bazo Milerovo.[167][168] Rusija naj bi 27. februarja iz Belorusije izstrelila rakete 9K720 Iskander na civilno letališče Žitomir.[322][323] V prvih dneh invazije so ruski zračni napadi uničili ali poškodovali številne objekte ukrajinske zračne obrambe.[324] V prvih dneh konflikta je Rusija izstrelila številne manevrirne in balistične rakete na glavne ukrajinske radarske postaje za zgodnje opozarjanje, s čimer je ukrajinsko letalstvo zaslepila pred njenim zračnim delovanjem. Poleg tega so kraterji na operativnih površinah v večjih ukrajinskih letalskih bazah ovirali gibanje ukrajinskih letal, uničenih pa je bilo tudi več ukrajinskih raketnih baterij zemlja-zrak dolgega dosega S-300P.[325]

Rusija in ZDA sta 1. marca vzpostavili linijo za dekonflikcijo, da bi se izognili nesporazumu, ki bi lahko povzročil nenamerno stopnjevanje.[326]

Rusija je 5. marca izgubila najmanj deset letal.[327] Generalštab oboroženih sil Ukrajine je 6. marca poročal, da je bilo od začetka vojne uničenih 88 ruskih letal.[328] Anonimni visoki ameriški obrambni uradnik pa je 7. marca Reutersu povedal, da ima Rusija še vedno na voljo »veliko večino« svojih lovskih letal in helikopterjev, ki so bili zbrani v bližini Ukrajine.[329] Po prvem mesecu invazije je Justin Bronk, britanski vojaški opazovalec, izračunal 15 izgubljenih ruskih letal z nepremičnimi krili in 35 helikopterjev, vendar je dejal, da je resnična vsota zagotovo višja.[330] Nasprotno pa je bilo po podatkih Združenih držav do 18. marca izgubljenih 49 ukrajinskih lovskih letal.[331]

Ameriški uradniki so 11. marca povedali, da so ruska letala naredila do 200 letov na dan, pri čemer večina ni vstopila v ukrajinski zračni prostor, ampak je ostala v ruskem zračnem prostoru.[332]

13. marca so ruske sile izvedle večkratne napade z manevrirnimi raketami na vojaški vadbeni objekt v mestu Javoriv v Lvovski oblasti blizu poljske meje. Lokalni guverner Maksim Kozitskij je sporočil, da je bilo v napadih ubitih najmanj 35 ljudi.[333][334] Slabo delovanje ruskih letalskih sil The Economist pripisuje ruski nezmožnosti zatiranja ukrajinskih baterij za rakete zemlja-zrak (SAM) srednjega dosega in ruskemu pomanjkanju natančno vodenih bomb. Ukrajinska mesta SAM srednjega dosega prisilijo letala v nizko letenje, zaradi česar so ranljiva za Stingerje in druge prenosne rakete zemlja-zrak, zaradi pomanjkanja usposabljanja in ur letenja ruskih pilotov pa so ti neizkušeni za vrsto misij bližnje podpore pehoti, značilne za sodobne zračne sile.[335] Forbes je 5. maja poročala, da Rusi nadaljujejo z zračnimi napadi in »še naprej pošiljajo jurišna letala Su-24 in Su-25 z namenom bombardiranja ukrajinskih položajev.«[336]

Do junija 2022 Rusija ni dosegla premoči v zraku, saj je izgubila okoli 165 svojih bojnih letal nad Ukrajino, kar je znašalo približno 10 % njene bojne moči na fronti. Zahodni komentatorji so opozorili na kvalitativne in kvantitativne prednosti ruskih letalskih sil pred ukrajinskimi, vendar so slabe zmogljivosti ruskega letalstva pripisali obsežnim protiletalskim zmogljivostim Ukrajincev.[337]

Pomorsko vojskovanje[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam izgub ladij med rusko-ukrajinsko vojno
Vodilna ruska črnomorska ladja Moskva je potonila 14. aprila 2022, potem ko sta jo zadeli dve ukrajinski protiladijski raketi Neptun.

Ukrajina leži ob Črnem morju, ki ima dostop le skozi ožine Bospor in Dardanele, v lasti Turčije. Turčija se je 28. februarja sklicevala na konvencijo Montreux iz leta 1936 in ruskim vojnim ladjam, ki niso bile registrirane v črnomorskih bazah in se niso vrnile v pristanišča izvora, prepovedala plovbo. To je preprečilo prehod štirim ruskim mornariškim plovilom.[338][339][340] Državna mejna straža Ukrajine je 24. februarja sporočila, da se je začel napad ladij ruske mornarice na Kačji otok.[341] Raketna križarka Moskva in patruljni čoln Vasilij Bikov sta s svojim orožjem bombardirala otok.[342] Ko se je ruska vojaška ladja identificirala in ukrajinskim vojakom, ki so bili na otoku, postavila ultimat o predaji, je bil njihov odgovor »Ruska vojna ladja, jebite se!«[343][344] Po bombardiranju se je na otok izkrcal oddelek ruskih vojakov in nad otokom prevzel nadzor.[345]

Rusija je 26. februarja izjavila, da so ameriška brezpilotna letala oskrbovala ukrajinsko mornarico z obveščevalnimi podatki za pomoč pri ciljanju ruskih vojaških ladij v Črnem morju, kar so ZDA zanikale.[346] Do 3. marca je bila ukrajinska fregata Hetman Sahaidačni, vodilna ladja ukrajinske mornarice, potopljena v Mikolajevu, da bi preprečili rusko zajetje.[347][348][349][350] Ruski vir RT je 14. marca poročal, da so ruske oborožene sile v Berdjansku zajele približno ducat ukrajinskih ladij, vključno z Juri Olefirenko.[351] Ukrajinski uradniki so 24. marca sporočili, da je rusko desantno ladjo, ki je pristala v Berdjansku – sprva so poročali, da je Orsk, nato pa njena sestrska ladja Saratovuničil ukrajinski raketni napad.[352][209][221]

Marca 2022 je Mednarodna pomorska organizacija ZN (IMO) poskušala ustvariti varen pomorski koridor za komercialna plovila, ki bi lahko zapustila ukrajinska pristanišča.[353] Rusija je 27. marca vzpostavila 130 km dolg in 4,8 km širok morski koridor skozi svoje morsko izključitveno cono za tranzit trgovskih plovil z roba ukrajinskih teritorialnih voda jugovzhodno od Odese.[354][355] Ukrajina je do konca sovražnosti zaprla svoja pristanišča na ravni MARSEC 3, pri čemer so bile v pristaniščih postavljene morske mine.[356]

Rusko križarko Moskva, vodilno ladjo Črnomorske flote, sta po navedbah ukrajinskih virov in visokega ameriškega uradnika 13. aprila zadeli dve ukrajinski protiladijski manevrirni raketi Neptun, pri čemer sta ladjo zažgali. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je vojaška ladja utrpela resno škodo zaradi eksplozije streliva, ki jo je povzročil požar, in povedalo, da je bila njena celotna posadka evakuirana.[357] Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je 14. aprila poročal, da satelitski posnetki kažejo, da je ruska vojaška ladja utrpela veliko eksplozijo na krovu, vendar se odpravlja proti vzhodu na pričakovana popravila in prenovo v Sevastopolu. Kasneje istega dne je rusko obrambno ministrstvo izjavilo, da je Moskva potonila med vleko v slabem vremenu.[358] Reuters je 15. aprila poročal, da je Rusija sprožila očiten povračilni raketni napad na tovarno raket Luch v Kijevu, kjer so bile izdelane in zasnovane rakete Neptun, uporabljene pri napadu na Moskvo.[359]

V začetku maja so ukrajinske sile začele protinapad na Kačji otok. Rusko obrambno ministrstvo je trdilo, da je te protinapade odbilo. Ukrajina je objavila posnetek ruskega desantnega plovila razreda Serna, ki ga je ukrajinski dron uničil blizu otoka.[360][361] Istega dne je par ukrajinskih Su-27 izvedel hitro bombardiranje na sedaj rusko okupiranem Kačjem otoku; napad je posnelo brezpilotno letalo Bajkar Bajraktar TB2.[362]

1. junija je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zatrdil, da je ukrajinska politika miniranja lastnih pristanišč, da bi preprečila pomorsko agresijo Rusije, prispevala k krizi izvoza hrane in izjavil: »Če Kijev reši problem razminiranja pristanišč, bo ruska mornarica zagotovila neoviran prehod ladij z žitom v Sredozemsko morje.«[363]

Potencialna ruska uporaba taktičnega jedrskega orožja[uredi | uredi kodo]

Predloga:Več informacij 14. aprila je The New York Times poročal, da je William Burns iz CIA objavil, da je grožnja uporabe taktičnega jedrskega orožja v zmožnostih Rusije, in navedel: »Direktor C.I.A. je v četrtek dejal, da bi 'potencialni obup' vtisa podobe zmage v Ukrajini lahko premamil ruskega predsednika Vladimirja V. Putina, da ukaže uporabo taktičnega ali jedrskega orožja z nizkim izkoristkom.«[364] 22. aprila so poročali, da Rusija nadaljuje s testiranjem svojih medcelinskih balističnih raket (ICBM) RS-28 Sarmat (z vzdevkom »Satan 2«) za nadgradnjo svojega jedrskega arzenala jeseni 2022, pri čemer je Putin izjavil, da bi morale biti druge države bolj previde glede ruskega jedrskega arzenala.[365] Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 24. aprila kot očiten odgovor na to, da je Biden poslal Antonyja Blinkena v Kijev na srečanja glede vojaške podpore z Zelenskim 23. aprila, izjavil, da bi nadaljnja podpora Ukrajini lahko povzročila napetosti in scenarij tretje svetovne vojne, ki bi vključevala celoten ruski arzenal orožja.[366] Naslednji dan po Lavrovih komentarjih je CNBC poročal, da je ameriški obrambni sekretar Lloyd Austin rusko retoriko jedrske vojne označil za »nevarno in nekoristno«.[367]

Kot odgovor na rusko očitno neupoštevanje varnostnih ukrepov med invazijo na ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju in nekdanjo jedrsko elektrarno v Černobilu je Zelenski 26. aprila izrazil zaskrbljenost zaradi neodgovornosti Rusije pri izstreljevanju svojih raket v bližini ukrajinske aktivne jedrske elektrarne in izjavil da bi to moralo voditi v mednarodno razpravo o omejevanju in nadzoru Rusije kot države, ki ni več usposobljena za odgovorno upravljanje svojih jedrskih virov in jedrskega orožja ter navedel: »Verjamem, da se po vsem tem, kar je ruska vojska storila na območju Černobila in pri Zaporoški elektrarni, nihče na svetu ne more počutiti varnega, če ve, koliko jedrskih objektov, jedrskega orožja in povezanih tehnologij ima ruska država ... Če je Rusija pozabila, kaj je Černobil, to pomeni, da sta potrebna globalni nadzor nad ruskimi jedrskimi objekti in jedrsko tehnologijo.«[368]

Kot očiten odgovor na nemško napotene tanke v Ukrajino, je Putin v glavni zakonodajni skupščini Rusije napovedal, da se bo Rusija na vsako bojno vojaško provokacijo zunaj Ukrajine odzvala s takojšnjim neodložljivim ukrepanjem, ki je možno le z edinstvenim ruskim jedrskim arzenalom.[369] Tiskovni sekretar Pentagona John Kirby je po napovedi dostave velike količine havbic M777 v Ukrajino Putinovo trditev o jedrski moči označil za nasprotno od postopka mirnega reševanja trenutnega konflikta.[370] Ameriški senat je 4. maja izvedel »Zaslišanje o jedrski pripravljenosti sredi vojne med Rusijo in Ukrajino«, kjer je admiral Charles A. Richard izjavil, da trenutne obrambne zmogljivosti jedrske triade ZDA v primerjavi z ruskimi in kitajskimi silami delujejo na minimalni sprejemljivi ravni operativnih zmogljivosti, ki sta obe trenutno večji od zalog ZDA.[371] Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksej Zajcev je 6. maja izjavil, da Rusija ne bo uporabila jedrskega orožja v Ukrajini, in njegovo uporabo opisal kot »neuporabno za rusko 'posebno vojaško operacijo'«.[372]

Ruski diplomat Boris Bondarev je 23. maja odstopil in podal kritiko invazije, pri čemer je izpostavil stališče Lavrova o morebitni uporabi ruskega jedrskega orožja: »V 18 letih je (Lavrov) prešel iz profesionalnega in izobraženega intelektualca v ... osebo, ki nenehno oddaja nasprotujoče si izjave in grozi svetu z jedrskim orožjem!«[373] 29. maja, po zavrnitvi obtožb proti Rusiji glede grozodejstev v Buči, je Andrej Kelin v intervjuju za BBC poskušal zavrniti prejšnje ruske komentarje o uporabi jedrskega orožja z navedbo, da Rusija trenutno nima načrtov za njegovo uporabo, razen če bo ogrožena ruska suverenost.[374] Japonski premier Fumio Kišida je izjavil, da bo Japonska podprla nadaljnjo mednarodno razpravo o Rusiji in njenih grožnjah z jedrskim orožjem med invazijo na Ukrajino na prihajajočem srečanju o neširjenju jedrskega orožja, ki bo potekalo avgusta prihodnje leto.[375][376] 20. junija se je na Dunaju začela »Konferenca o humanitarnem vplivu jedrskega orožja«, na kateri so razpravljali o možnih katastrofalnih učinkih jedrskega orožja ob naraščajočem strahu glede morebitne ruske uporabe jedrskega orožja med invazijo.[377]

Ljudski upor[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Protesti v rusko okupirani Ukrajini (2022)
Civili v Kijevu pripravljajo molotovke, 26. februar 2022

Ukrajinski civilisti so se uprli ruski invaziji, se prostovoljno javljali v enote teritorialne obrambe, pripravljali molotovke, darovali hrano, gradili ovire, kot so češki ježi,[378] in pomagali pri prevozu beguncev.[379] Kot odgovor na klic ukrajinske prometne agencije, Ukravtodor, so civilist razstavili ali spremenili prometne znake, zgradili improvizirane ovire in blokirali ceste. Poročila družbenih medijev so pokazala spontane ulične proteste proti ruskim silam v okupiranih naseljih, ki so se pogosto razvili v verbalne prepire in fizične spopade z ruskimi vojaki.[380] V začetku aprila so se ukrajinski civilisti začeli organizirati kot gverilci, večinoma na gozdnatem severu in vzhodu države. Ukrajinska vojska je napovedala načrte za začetek obsežne gverilske kampanje, ki bi dopolnila svojo konvencionalno obrambo pred rusko invazijo.[381]

Ljudje so fizično blokirali ruska vojaška vozila in jih včasih prisilili k umiku.[380][382][383] Odziv ruskih vojakov na neoborožen civilni odpor je bil različen od nepripravljenosti za sodelovanje s protestniki[380] do streljanja v zrak ali neposredno v množice.[384] Prišlo je do množičnih pridržanj ukrajinskih protestnikov, ukrajinski mediji pa poročajo o izginotjih, usmrtitvah, jemanju talcev, izvensodnih pobojih in spolnem nasilju ruske vojske.[385] Da bi olajšali ukrajinske napade, so civilisti poročali o ruskih vojaških položajih prek aplikacij Telegrama in Diie, ukrajinske vladne aplikacije, ki so jo prej uporabljali državljani za nalaganje uradnih osebnih in zdravstvenih dokumentov. V odgovor so ruske sile začele uničevati omrežno opremo mobilnih telefonov, od vrat do vrat iskati pametne telefone in računalnike ter v vsaj enem primeru ubile civilista, ki so ga našli s slikami ruskih tankov.[386]

21. maja je predsednik Zelenski dejal, da ima Ukrajina 700.000 aktivnih vojakov v boju proti ruski invaziji.[387]

Prizadevanja za mir[uredi | uredi kodo]

Mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino so potekala 28. februarja,[388] 3. marca[389] in 7. marca 2022[390] na nerazkriti lokaciji v Gomelski oblasti na meji med Belorusijo in Ukrajino,[391] nadaljnji pogovori pa so potekali 10. marca v Turčiji pred četrtim krogom pogajanj, ki so se začela 14. marca. O mirovnih pogajanjih in stabilnosti mednarodnih meja so v tednu 9. maja nadalje razpravljali v parlamentu tako na Švedskem kot na Finskem za prijavo za polnopravne članice Nata.[392]

Zunanja vojaška podpora[uredi | uredi kodo]

Zunanja vojaška prodaja in podpora[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam tuje pomoči Ukrajini med rusko-ukrajinsko vojno
  Rusija
  Ukrajina
  Države, ki pošiljajo vojaško pomoč Ukrajini med invazijo leta 2022
  Rusija
  Ukrajina
  Države, ki Ukrajini pošiljajo kakršno koli pomoč, vključno s humanitarno

Med letoma 2014 in 2021 so Združeno kraljestvo, ZDA, EU in Nato Ukrajini zagotavljale večinoma nesmrtonosno vojaško pomoč.[393] Smrtonosna vojaška podpora je bila sprva omejena. ZDA so od leta 2018 začele prodajati orožje, vključno s protitankovskimi raketami Javelin,[393] Ukrajina pa se je leta 2019 s Turčijo dogovorila za nakup bojnih brezpilotnih letal TB2.[394] Rusija je januarja 2022 nakopičila opremo in vojake na ukrajinskih mejah. V odgovor so ZDA sodelovale z drugimi državami članicami NATO za prenos v ZDA proizvedenega orožja v Ukrajino.[395] Združeno kraljestvo je Ukrajini prav tako začelo dobavljati protitankovsko orožje NLAW in Javelin.[396] Po invaziji so se države članice NATO, vključno z Nemčijo, dogovorile za dobavo orožja, NATO kot organizacija pa tega ni storil.[397][398][399] NATO in njegove članice so prav tako zavrnile pošiljanje vojakov v Ukrajino ali vzpostavitev območja prepovedi letenja, da ne bi to sprožilo obsežnejše vojne,[400][401] odločitev so nekateri označili za popuščanje.[402][403]

26. februarja je ameriški državni sekretar Antony Blinken napovedal 350 milijonov dolarjev vredne smrtonosne vojaške pomoči, vključno s protioklepnimi in protiletalskimi sistemi.[404][405] Naslednji dan je EU izjavila, da bo kupila 450 milijonov EUR (502 milijona USD) smrtonosne pomoči in dodatnih 50 milijonov EUR (56 milijonov USD) nesmrtonosne pomoči za Ukrajino, pri čemer bo za distribucijo skrbela Poljska.[406][407] V prvem tednu invazije so države članice NATO Ukrajini dobavile več kot 17.000 kosov protitankovskega orožja;[408] do sredine marca je bilo število ocenjeno na več kot 20.000.[409] V treh tranšah, dogovorjenih februarja, marca in aprila 2022, se je Evropska unija zavezala k 1,5 milijardi evrov za podporo zmogljivosti in odpornosti ukrajinskih oboroženih sil ter zaščiti ukrajinskega civilnega prebivalstva v okviru evropskega mirovnega sklada.[410]

Do 11. aprila so ZDA in njihovi zavezniki Ukrajini zagotovili približno 25.000 protizračnih in 60.000 protitankovskih sistemov.[411] Naslednji dan naj bi Rusija prejela protitankovske rakete in RPG-je iz Irana, dobavljene prek tajnih mrež prek Iraka.[412]

Romunija je 19. aprila 2022 napovedala načrtovano reformo vladne uredbe, ki ureja izvoz vojaškega orožja in izdelkov nacionalne obrambe, da bi to orožje zagotovila ne le zaveznicam NATO, ampak tudi Ukrajini.[413] Ministrstvo za obrambo je pripravilo osnutek odloka, ki pravi, da je razlog za to odločitev ruska agresija na Ukrajino.[414] 27. aprila je obrambni minister Vasile Dincu dejal, da je bil njegov reformni načrt prekinjen.[415]

ZDA so 26. aprila sklicale konferenco, na kateri so se v letalski bazi Ramstein srečali predstavniki več kot 40 držav, da bi razpravljali o vojaški podpori Ukrajini.[416]

28. aprila je ameriški predsednik Biden od kongresa zahteval dodatnih 33 milijard dolarjev za pomoč Ukrajini, vključno z 20 milijardami za dobavo orožja Ukrajini.[417] 5. maja je ukrajinski premier Denis Šmigal sporočil, da je Ukrajina od zahodnih držav od začetka ruske invazije 24. februarja prejela več kot 12 milijard dolarjev orožja in finančne pomoči.[418] 10. maja je Parlament sprejel zakon, ki bo Ukrajini zagotovil 40 milijard dolarjev nove pomoči.[419] Po sentaovi potrditvi zakona je Biden zakon podpisal 21. maja.[420][421]

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je 30. maja napovedala dobavo dodatnih samovoznih havbičnih sistemov CAESAR,[422] nameščenih na podvozju Renault Sherpa 5 6×6. 25. maja je vrhovni poveljnik oboroženih sil Ukrajine Valerij Zalužnij dejal, da je prva serija že na frontnih črtah in se bori proti napadalcem.[423] 10. junija je AFU predstavnikom medijev predstavila bojne sisteme; do tega datuma so imeli ukrajinski topničarji v posesti 18 enot CAESAR.[424][425]

Bela hiša je 31. maja novinarje obvestila, da bodo ZDA Ukrajini dobavile večcevne raketomete HIMARS.[426] Nekateri analitiki pravijo, da lahko HIMARS vpliva na potek vojne.[427] Podsekretar za obrambo politike Colin Kahl je izjavil, da bodo lahko ZDA z razvojem bojev poslale še več sistemov.[428]

Uradnik ukrajinske vojske je 10. junija povedal, da ukrajinske sile izstrelijo od 5.000 do 6.000 topniških izstrelkov na dan, uporabljajo pa standardne izstrelke Natovega kalibra 155, ker so bili vsi njihovi topovi iz sovjetske dobe uničeni. Uradnik je dejal, da so Rusi vojno spremenili v topniški dvoboj, osredotočen na jugovzhod države.[429] 12. junija je svetovalec ukrajinskega predsednika na Twitterju objavil seznam orožja, ki ga Ukrajina potrebuje, da bi dosegla »enakost težkega orožja«. V vrhnji vrstici je bilo napisano »1000 havbic kalibra 155 mm«.[430] Ukrajina trdi, da ima dovolj 155 mm streliva, primanjkuje pa ji topov, da bi jih uporabila. Po Oryxspioenkopu je bilo obljubljenih ali dostavljenih le 250 havbic.[431] Dopisnik Deutsche Welle je 13. junija povedal, da je bila ukrajinska zaloga streliva iz sovjetske dobe izčrpana in da so vse, kar so imeli, pridobili iz prijateljskih nekdanjih sovjetskih držav.[432]

Zunanja vojaška vpletenost[uredi | uredi kodo]

Čeprav sta Nato in EU sprejela strogo politiko »brez škornjev na tleh« v podporo ruski invaziji na Ukrajino,[433] je Ukrajina aktivno iskala prostovoljce iz drugih držav. Ukrajina je 1. marca začasno odpravila vizumske zahteve za tuje prostovoljce, ki so se želeli pridružiti boju proti ruskim silam. Do te poteze je prišlo po Zelenskijevi ustanovitvi Mednarodne legije teritorialne obrambe Ukrajine in pozval prostovoljce, naj se »pridružijo obrambi Ukrajine, Evrope in sveta«.[434] Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je izjavil, da se je do 6. marca v boj prostovoljno prijavilo približno 20.000 tujih državljanov iz 52 držav.[435] Večina teh prostovoljcev se je pridružila novoustanovljeni Mednarodni legiji teritorialne obrambe Ukrajine.[435] Doneška ljudska republika je 9. junija na smrt obsodila tri tuje prostovoljce. Dva od njih sta bila britanska državljana, eden pa je bil maroški državljan.[436][437]

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je 3. marca opozoril, da plačanci niso upravičeni do zaščite po Ženevskih konvencijah, ujeti tuji borci pa se ne bodo šteli za vojne ujetnike, ampak jih bodo preganjali kot zločince.[438] Kmalu zatem, 11. marca, pa je Moskva sporočila, da se je 16.000 prostovoljcev z Bližnjega vzhoda pripravljenih pridružiti drugim proruskim tujim borcem poleg donbaških separatistov.[439] Na spletu naložen videoposnetek prikazuje oborožene srednjeafriške paravojaške enote, ki pozivajo k orožju, da bi se v Ukrajini borili z ruskimi vojaki.[440] Ameriški uradnik je 5. maja potrdil, da so ZDA posredovale »raznovrstne obveščevalne podatke« (vključno z obveščevalnimi podatki za ciljanje na bojišču v realnem času) za pomoč pri potopitvi ruske križarke Moskva.[441]

Žrtve in humanitarni udarec[uredi | uredi kodo]

Žrtve[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam ruskih generalov, ubitih med invazijo na Ukrajino (2022) in Seznam novinarjev, ubitih med rusko-ukrajinsko vojno
Razdelitev Žrtve Časovno obdobje Vir
Civilisti 12.000–28.010+ ubitih (ocena)[442][d]
4600 ubitih (nedvomno)[443]
24. februar – 29. junij 2022
24. februar – 23. maj 2022
Ukrajinska vlada
730 ubitih, 2357 ranjenih 17. februar – 23. junij 2022 DLR[e] & LLR[446]
4731 ubitih, 5900 ranjenih[f] 24. februar – 26. junij 2022 Združeni narodi[447]
Ukrajinske sile
(ZSU, NGU)
23.367 ubitih 24. februar – 16. april 2022 Ruska vlada[448]
5500–11.000 ubitih, 18.000+ ranjenih 24. februar – 19. april 2022 Ocena ZDA[449]
10.000 ubitih, 30.000 ranjenih 24. februar – 3. junij 2022 Ukrajinska vlada[450][451]
Ruske in ostale sile
(Ruske oborožene sile, Rosgvardija,
FSB, PMC Wagner, DLR & LLR)
16.000 ubitih 24. februar – 15. junij 2022 Ocena ZDA[452]
35.750 izgub[g] 24. februar – 1. julij 2022 Ukrajinska vlada[453]
Ruske sile
(VSRF, Rosgvardija, FSB)
4010 ubitih[f] 24. februar – 23. junij 2022 BBC News Russian & Meduza[458]
4050 ubitih[f] 24. februar – 29. junij 2022 IStories[459]
Sile Doneške ljudske republike 2183 ubitih, 9196 ranjenih 26. februar – 23. junij 2022 Doneška ljudska republika[h]
Sile Luganske ljudske republike 500–600 ubitih 24. februar – 5. april 2022 Ruska vlada[i]

O smrtnih primerih na bojišču je mogoče sklepati iz različnih virov, vključno s satelitskimi posnetki in videoposnetki vojaških akcij.[463] Tako za ruske kot ukrajinske vire se na splošno meni, da napihujejo število žrtev nasprotne strani, medtem ko zaradi svoje morale zmanjšujejo lastne izgube.[464][465][466][467] Obe strani sta tudi bolj tihi glede lastnih vojaških smrtnih žrtev, ruske novice so recimo večinoma prenehale poročati o številu smrtnih žrtev. Rusija in Ukrajina sta priznali, da sta utrpeli »precejšne« in »znatne« izgube.[466][467] Po poročanju BBC News ukrajinske trditve o smrtnih žrtvah Rusov vključujejo tudi poškodovane.[454][455] AFP in neodvisni opazovalci konfliktov so poročali, da niso mogli preveriti ruskih in ukrajinskih trditev o sovražnikovih izgubah, vendar sumijo, da so bile te napihnjene.[468]

Glede na vojno meglo je nemogoče natančno določiti število civilnih in vojaških smrtnih žrtev.[469][463] Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) meni, da je število civilnih žrtev precej višje od številke, ki jo lahko potrdijo Združeni narodi.[470]

Ukrajinski minister za obrambo je 16. junija za CNN povedal, da verjame, da je umrlo na deset tisoče Ukrajincev; in dodal, da »upa«, da je resnična številka mrtvih pod 100.000.[452]

Vojni ujetniki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Žrtve rusko-ukrajinske vojne#Vojni ujetniki in Vojni zločini med rusko invazijo na Ukrajino (2022)#Obravnava vojnih ujetnikov

Uradne statistike in informirane ocene o vojnih ujetnikih se razlikujejo.[471] V začetnih fazah invazije, 24. februarja, je Oksana Markarova, ukrajinska veleposlanica v ZDA, povedala, da se je vod 74. gardne motorizirane strelske brigade iz Kemerovske oblasti predal, češ da niso vedeli, da so bili pripeljani v Ukrajino in zadolženi za pobijanje Ukrajincev.[472] Rusija je trdila, da je do 2. marca 2022 ujela 572 ukrajinskih vojakov,[473] medtem ko je Ukrajina trdila, da je bilo od 20. marca v ujetju 562 ruskih vojakov,[474] 10 pa je bilo predhodno izpuščenih v izmenjavi ujetnikov za pet ukrajinskih vojakov in župana Melitopola.[475][476] Prva velika izmenjava ujetnikov je bila izvedena 24. marca, ko je bilo zamenjanih 10 ruskih in 10 ukrajinskih vojakov ter 11 ruskih in 19 ukrajinskih civilnih mornarjev.[477][478] 1. aprila je bilo 86 ukrajinskih vojakov zamenjanih[479] za neznano število ruskih vojakov.[480]

8. marca je ukrajinski obrambni poročevalec pri The Kyiv Independent sporočil, da si ukrajinska vlada prizadeva, da bi ruski ujetniki pomagali oživiti ukrajinsko gospodarstvo v skladu z mednarodnim pravom.[481] Organizacije za človekove pravice so v prvih tednih marca pozvale ukrajinsko vlado, naj spoštuje pravice ruskih vojnih ujetnikov v skladu s Tretjo Ženevsko konvencijo in preneha s kroženjem videoposnetkov poniževanja ali ustrahovanja ujetih ruskih vojakov.[482][483] 27. marca je bil na Telegram naložen videoposnetek, ki domnevno prikazuje ukrajinske vojake, kako streljajo ruske ujetnike v kolena, kar je povzročilo zaskrbljenost glede mučenja in samovoljnih usmrtitev vojnih ujetnikov.[484][485][486] Še en videoposnetek, ki prikazuje ukrajinske čete, ki ubijajo ruske ujetnike, je bil 6. aprila objavljen na Telegramu, za pristnega pa sta ga potrdila The New York Times in Reuters.[487][488] Misija ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini je izrazila zaskrbljenost glede ravnanja z ukrajinskimi vojnimi ujetniki, ki jih držijo sile Rusije ter Doneške in Luganske ljudske republike. Videoposnetki, ki prikazujejo ukrajinske vojne ujetnike, ki so bili prisiljeni peti proruske pesmi ali imajo modrice, so vzbujali zaskrbljenost glede njihovega ravnanja.[489]

Begunci[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Ženske v ruski invaziji na Ukrajino (2022)
Prehod beguncev na Poljsko, marec 2022
Ukrajinski begunci v Krakovu protestirajo proti vojni, 6. marec 2022

Vojna je povzročila največjo begunsko in humanitarno krizo v Evropi od jugoslovanskih vojn v devetdesetih letih;[490][491] ZN so jo označili za najhitreje rastočo krizo po drugi svetovni vojni.[492] Medtem ko je Rusija kopičila vojaške sile ob ukrajinski meji, so se številne sosednje vlade in humanitarne organizacije v tednih pred invazijo pripravile na množično razseljevanje. Decembra 2021 je ukrajinski obrambni minister ocenil, da bi lahko invazija prisilila razselitev od tri do pet milijonov ljudi.[493]

V prvem tednu invazije so ZN poročali, da je iz Ukrajine pobegnilo več kot milijon beguncev; ta številka se je nato do 15. junija povečala na več kot 7,5 milijona.[494][13] Večina beguncev je bila žensk, otrok, starejših ali invalidov.[495][496] Do 3. maja je bilo v Ukrajini razseljenih že 8 milijonov ljudi.[497] Do 20. marca je svoje domove zapustilo skupno deset milijonov Ukrajincev, zaradi česar je to najhitreje rastoča begunska kriza v sodobnem času.[498] Večini moških ukrajinskih državljanov, starih od 18 do 60 let, je bil izstop iz Ukrajine zaradi obveznega vojaškega naborništva zavrnjen,[499][500] razen če so bili odgovorni za finančno podporo treh ali več otrok, bili očetje samohranilci ali so bili starši/skrbniki invalidnih otrok.[501] Mnogi ukrajinski moški, vključno z najstniki, so se v vsakem primeru odločili, da ostanejo v Ukrajini, da bi se pridružili uporu.[502]

Po podatkih Visoke komisije ZN za begunce je bilo 13. maja na Poljskem 3.315.711 beguncev, v Romuniji 901.696, na Madžarskem 594.664, v Moldaviji 461.742, na Slovaškem 415.402, v Belorusiji 27.308, Rusija pa je sporočila, da jih je sprejela 800.104.[503] Do 23. marca je na Češko prispelo več kot 300.000 beguncev.[504] Turčija je bila še ena pomembna destinacija, saj je 22. marca zabeležila več kot 20.000 ukrajinskih beguncev, 25. aprila pa več kot 58.000.[505][506] EU se je prvič v svoji zgodovini sklicevala na direktivo o začasni zaščiti, ki ukrajinskim beguncem daje pravico do življenja in dela v EU do treh let.[507]

Ukrajina je Rusijo obtožila, da je na silo selila civiliste v »centre za filtriranje« na rusko nadzorovanem ozemlju in od tam v Rusijo, kar so ukrajinski viri primerjali s izselitvijo prebivalstva v Sovjetski zvezi in ruskimi dejanji v čečenski vojni za neodvisnost.[508][509] 8. aprila je Rusija trdila, da je v Rusijo evakuirala približno 121.000 prebivalcev Mariupola.[509] RIA Novosti in ukrajinski uradniki so sporočili, da je bilo na tisoče poslanih v različna središča v mestih v Rusiji in okupirani Ukrajini,[510] od kjer so ljudi pošiljali v gospodarsko depresivne regije Rusije.[511] Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov je dejal, da Rusija načrtuje gradnjo koncentracijskih taborišč za Ukrajince v zahodni Sibiriji, kjer bodo zaporniki prisiljeni pomagati pri gradnji novih mest.[512][513][j]

20. maja je NPR poročal, da se po znatnem dotoku tuje vojaške opreme v Ukrajino veliko število beguncev skuša vrniti v regije Ukrajine, ki so relativno izolirane od fronte invazije na jugovzhodu Ukrajine.[515]

Druga begunska kriza, ki je nastala z invazijo in zatiranjem človekovih pravic s strani ruske vlade, je povzročila beg več kot 300.000 ruskih političnih beguncev in ekonomskih migrantov, največji eksodus iz Rusije po oktobrski revoluciji leta 1917-[516][517] Begunci se zatekajo v države kot so pribaltske države, Finska, Gruzija, Turčija in Srednja Azija.[518][519] Do 22. marca je bilo ocenjeno, da je državo zapustilo od 50.000 do 70.000 visokotehnoloških delavcev in da bi jih lahko sledilo še od 70.000 do 100.000. Pojavil se je strah glede učinka bega možganov na ruski gospodarski razvoj.[520] Nekateri so se pridružili ruskemu odporu proti Putinovemu režimu in skušali pomagati Ukrajini,[521] nekateri pa so se soočili z diskriminacijo, ker so Rusi.[522][523] Prišlo je tudi do eksodusa milijonarjev.[524] 6. maja je The Moscow Times, ki se sklicuje na podatke FSB, poročal, da je državo zapustilo skoraj štiri milijone Rusov, čeprav ta številka ne razlikuje med izseljenci in poslovnimi oziroam turističnimi potniki.[525]

Kmetijstvo in oskrba s hrano[uredi | uredi kodo]

Putin se je 3. junija 2022 srečal s predsednikom Afriške unije Mackyjem Sallom, da bi razpravljala o dobavi žita iz Rusije in Ukrajine v Afriko.

Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki pšenice in je pogosto opisana kot »žitnica Evrope«.[526] Med sezono mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij–junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.[527] Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljal 12 odstotkov svetovne trgovine s koruzo in ječmenom ter 14 odstotkov svetovnega izvoza ogrščice. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.[527]

Motnje v sektorju žit in oljnic v Ukrajini so bile neizogibne. Na predvečer invazije je bilo po ocenah pripravljenih za izvoz 6 milijonov ton pšenice in 15 milijonov ton koruze.[528] Po mnenju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) bo to povzročilo nadaljnje izgube življenj in povečalo humanitarne potrebe.[529] Poleg tega bi morebitne težave pri izvozu hrane in gnojil, s katerimi se sooča Ruska federacija, ki je velik izvoznik pepelike, amonijaka, sečnine in drugih talnih hranil,[530] zaradi gospodarskih sankcij lahko ogrozile prehransko varnost številnih držav.[529][531] Naraščajoče cene zemeljskega plina dvigujejo cene kmetijskih gnojil, ki prispevajo k zvišanju cen hrane po vsem svetu.[532] Še posebej ranljive države so tiste, ki so pri uvozu hrane in gnojil močno odvisne od Ukrajine in Ruske federacije.[529] Nekatere od teh držav sodijo v skupino najmanj razvitih držav, mnoge druge pa v skupino držav z nizkim dohodkom s pomanjkanjem hrane.[533][534] Eritreja je na primer leta 2021 pridobila 47 % svojega uvoza pšenice iz Ukrajine. Drugih 53 % prihaja iz Ruske federacije. Na splošno je več kot 30 držav za več kot 30 % svojih uvoznih potreb po pšenici odvisnih od Ukrajine in Rusije, pri čemer se mnoge od njih nahajajo v severni Afriki ter v zahodni in srednji Aziji.[527]

Ruski napad je poškodoval jez Kozaroviči, ki uravnava pretok iz Kijevskega rezervoarja, kar je povzročilo poplave vzdolž reke Irpin.[386] Ruski raketni napad na Kijevski jez na reki Dneper je blokirala ukrajinska obramba. Njegova okvara bi lahko sprožila poplave v delih Kijeva, poškodovala jezove po toku navzdol in ogrozila jedrsko elektrarno Zaporožje.[535] Ruske sile so razstrelile ukrajinski jez na severnokrimskem kanalu iz leta 2014, da bi ponovno dovedli vodo na kmetijska zemljišča na Krimu, ki jih je Rusija zasegla leta 2014.[535] Rusi so v okviru obleganja Mariupola prekinili civilno oskrbo z vodo.[535]

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je Rusijo obtožilo kraje »sto tisoč ton žita« iz žitnih dvigal in drugih skladišč po vsej okupirani Ukrajini ter blokado transporta žita v okupirana pristanišča za izvoz.[536][537] Znatne količine kmetijske opreme, kombajnov in traktorjev so bile prav tako ukradene s kmetij in trgovin ter prepeljane v Rusijo, v nekaterih primerih celo v Čečenijo.[528][538] Kraja žita iz okupiranih regij Ukrajine lahko okrepi prehranske krize, tako ukrajinski minister za kmetijstvo kot Svetovni program za prehrano ZN opozarjata, da bi to lahko poslabšalo ukrajinsko krizo s hrano in celo poslabšalo lakoto po svetu.[539] Rusija je 30. maja trdila, da je začela izvažati lansko žito iz Hersona v Rusijo in dela na izvozu sončničnih semen.[540] Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal: »Če bo Kijev rešil problem razminiranja pristanišč, bo ruska mornarica zagotovila neoviran prehod ladij z žitom v Sredozemsko morje.«[363]

Več afriških voditeljev je dejalo, da je zahodna širitev NATO prispevala k vojni, Zahod pa krivijo za pomanjkanje hrane in zvišanje cen.[541] Vodja Afriške unije, senegalski predsednik Macky Sall, se je 3. junija po poročanju predsedniškega urada srečal s predsednikom Putinom, da bi razpravljal o »osvoboditvi zalog žita in gnojil«, in razpravljal o prizadevanjih k »zatišju vojne v Ukrajini.«[542] Za poslabšanje razmer je krivil tudi sankcije EU proti ruskim bankam in produktom.[541]

Učinki na ruske sile[uredi | uredi kodo]

Več zajetih ruskih vojakov je trdilo, da so ruski častniki ubijali njihove ranjence.[543] Pojavljale so se tudi trditve, da so ruski vojaki ubili svoje poveljnike,[544] včasih pa tudi sebe.[545] Ukrajinska obveščevalna služba je na primer izdala telefonski pogovor, za katerega trdi, da je med vojakom in njegovo materjo: »Imel sem poveljnika, ki se je ustrelil v nogo samo zato, da bi pobegnil od tod. In to je bilo na samem začetku [vojne].« V drugem klicu žena vojaku reče, naj »pade s tanka ali kaj podobnega – ne vem! Ker bi lahko šel domov naravnost iz bolnišnice.«[545] Rusko sodišče je razkrilo, da je odpustilo 115 pripadnikov nacionalne garde, ker so zavrnili bojevanje v invaziji.[546]

Marca 2022 je bilo razkrito, da so ruski obvezniki navkljub ruskemu zanikanju sodelovali v vojni.[547] Nekatere matere vpoklicanih ruskih vojakov so jih poskušale spraviti iz Ukrajine nazaj v Rusijo.[548] Številne matere so se za nasvet obrnile na odbor vojaških mater.[549] Odvetniki in aktivisti za človekove pravice trdijo, da nekateri ruski poklicni oziroma pogodbeni vojaki iščejo pravni nasvet, da se jim ne bi bilo treba boriti v Ukrajini.[550] Ruski vojaki se še naprej pritožujejo zaradi podaljšane službe. Nekateri so poiskali pravni nasvet za odhod iz vojske, vendar so jim odhod zavrnili do poteka njihove pogodbe. Proruske milice, ustanovljene v Donecku in Lugansku, imajo videoposnetke, ki kažejo, da imajo staro opremo in niti osnovne zaščitne opreme. Ruske sile so pomanjkanje vojakov nadomestile z novačenjem iz neruskih virov, vključno z plačanci, kot je skupina Wagner, in novačenjem iz območij okupirane Ukrajine.[551]

Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva je 19. junija trdilo, da: »Ruske oblasti verjetno težko izvajajo pravni pritisk na vojaške disidente, saj jih ovira uradni status invazije kot 'posebna vojaška operacija' in ne kot vojna.« Poročali so tudi, da ruski vojaki in cele enote niso hoteli ubogati ukazov svojih poveljnikov in so se z njimi zapletli v oborožene spopade.[552] Milica Doneške ljudske republike je po podatkih MO Združenega kraljestva med boji v Donbasu utrpela 55 % izgub: »Vojaška obveščevalna služba Združenega kraljestva je dejala, da naj bi Rusija zelo verjetno nameravala namestiti veliko število rezervnih enot v ukrajinski vzhodni Donbas, ki ga sestavljata Doneck in Lugansk.« Rusija je prenehala pošiljati vojaške obveznike v Donbas, kar je ruske sile prisilo, da se zanašajo na lokalne zastopnike, kar varnostna agencija Združenega Kraljestva imenuje »izredna oslabitev«.[553]

Zločini zoper kulturno dediščino[uredi | uredi kodo]

Do konca maja so ruske sile uničile ali poškodovale 250 muzejev in institucij v Ukrajini. Ocenjuje se, da je bilo izropanih 2000 umetniških predmetov, Rusija pa naj bi imela tudi posebne enote, ki izsledijo in prilastijo starine, kot so skitski artefakti iz arheoloških izkopavanj ter jih nato preselijo v Rusijo.[554] Pomembna dediščina, ki je bila uničena med invazijo, vključuje samostan Vseh svetih v Donbasu[555][556] in hišo ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega v Trostjanecu.[557]

Drugi učinki[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Vplivi ruske invazije na Ukrajino na okolje (2022)

Ukrajina ima pomembno industrijo storitev rodovitnega turizma, ki je bila močno prizadeta.[558] Na začetku invazije so bile nadomestne matere razseljene in v stiski, zato je bila potrebna evakuacija na varna območja.[559] Ena klinika za IVF (oploditev na hitro) se je trudila pridobiti dovolj tekočega dušika, da bi ohranila sposobnost preživetja 19.000 zarodkov in jajčec.[560]

Po mnenju raziskovalcev črnomorski delfini umirajo ali so poškodovani zaradi vojne. Krivijo zmogljive vojaške sonarje in podvodne eksplozije. Natančne številke naj bi bile visoke, saj se jih veliko pojavlja na obali blizu Odese in v drugih državah.[561]

Po navedbah lokalnih uradnikov so bili 11. junija prvi ruski potni listi podeljeni državljanom v Herosnu in Melitopolu v osvojenih regijah Ukrajine.[562]

Odzivi[uredi | uredi kodo]

Resolucija Generalne skupščine ZN ES-11/1 je 2. marca 2022 glasovala glede zahteve, da Rusija svoje čete umakne iz Ukrajine
  Za
  Proti
  Vzdržana
  Manjkajoča
  Ni članica

Invazija je prejela široko mednarodno obsodbo vlad in medvladnih organizacij, odzivi pa so vključevali nove sankcije proti Rusiji, ki so sprožile obsežne gospodarske učinke na rusko in svetovno gospodarstvo.[563] Evropska unija je financirala in dostavila vojaško opremo Ukrajini. Blok je uvedel tudi različne gospodarske sankcije, vključno s prepovedjo letenja ruskih letal v zračnem prostoru EU,[564] prepovedjo sistema SWIFT za nekatere ruske banke in prepovedjo nekaterih ruskih medijev.[565] Nevladni odzivi na invazijo so vključevali bojkote Rusije in Belorusije na področju zabave, medijev, poslovanja in športa.[566] Številni Indijci,[567] Afričani in prebivalci Bližnjega vzhoda, ki delajo in študirajo v Ukrajini, so poročali o rasizmu v ukrajinskih in drugih vzhodnoevropskih državah.[568]

Prav tako so potekali takojšnji protesti po vsem svetu proti invaziji in vsakodnevni protesti v sami Rusiji.[569] Poleg demonstracij so bile objavljene peticije in odprta pisma proti vojni, javne osebnosti, tako kulturne kot politične, pa so izrazile nasprotovanje vojni.[570] Protesti v Rusiji so naleteli na široko represijo. Po podatkih OVD-Info je bilo od 24. februarja do 13. marca 2022 pridržanih najmanj 14.906 ljudi.[571][572] Ruska vlada je zatrla tudi druge oblike nasprotovanja vojni, vključno z uvedbo razširjenih cenzurnih ukrepov in represijo proti ljudem, ki so podpisovali protivojne peticije.[573] Poleg protestov so poročali tudi o primerih protiruskega pogleda in diskriminacije ruske diaspore in rusko govorečih priseljencev zaradi vojne.[574][575] Ukrajina se je odločila preimenovati ulice ukrajinskih mest po ruskih zgodovinskih osebnostih, kot sta Čajkovski ali Tolstoj.[576]

V nekaterih delih Ukrajine, ki so jih na novo zasedle ruske oborožene sile, so potekali protesti proti okupatorjem.[577][578] Marca 2022 je 98 % Ukrajincev – vključno z 82 % etničnih Rusov, ki živijo v Ukrajini – izjavilo, da ne verjamejo, da je kateri koli del Ukrajine upravičeno del Rusije.[579] Na Kitajskem,[580] v Indiji,[581][582] Indoneziji,[583] Maleziji[584], Srbiji[585][586] in arabskih regijah so številni uporabniki družbenih omrežij izkazali simpatije do ruske invazije, deloma zaradi nezaupanja v zunanjo politiko ZDA.[587] Konec aprila je anketa, ki jo je v Rusiji izvedel Levada Center, ugotovila naslednje: »74 % Rusov podpira rusko invazijo v Ukrajini in dejanja ruske vojske. 19 % anketirancev je izjavilo, da ne podpirajo dejanj ruske vojske. 39 % anketirancev pa je izjavilo, da ne spremljajo vojne v Ukrajini.«[588] Mnogi anketiranci v Rusiji zaradi strahu pred negativnimi posledicami nočejo odgovarjati na vprašanja anketarjev.[589] Ko je skupina raziskovalcev naročila raziskavo o odnosu Rusov do vojne v Ukrajini, 29.400 od 31.000 ljudi, ki so jih poklicali, ni hotela odgovoriti, ko so slišali vprašanje.[590]

Protest Rusov, ki živijo na Češkem, 26. marec 2022. Belo-modro-bela zastava je simbol protivojnih protestov v Rusiji.

Papež Frančišek je dejal, da je Nato morda povzročil rusko invazijo na Ukrajino, ker je zavezništvo »lajalo« pred ruskimi vrati.[591] Opozoril je tudi, da vojna v Ukrajini postaja podobna španski državljanski vojni, v kateri so preizkušali novo in močnejše orožje.[592]

Medijske upodobitve[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Svoboda medijev v Rusiji
Ruski mediji pod nadzorom države sistematično zanemarjajo tako civilne kot vojaške izgube in obsojajo poročila o napadih na civiliste kot »lažne« ali krivijo ukrajinske sile.[593]
Putin in Konstantin Ernst, vodja glavne ruske državne televizijske postaje Channel One.[594]

Uporabniki družbenih omrežij so v realnem času delili informacije o invaziji.[595]

Poleg verodostojnih upodobitev iz prve roke so bili deljeni tudi prikazi preteklih dogodkov ali druge, včasih namerno, napačne informacije.[596][597][598] Medtem ko je veliko omrežij te zavajajoče videoposnetke in slike označilo kot lažno vsebino, druga spletna mesta tega niso storila.[599]

Putin je uvedel zaporne kazni do 15 let za objavo »lažnih novic« o ruskih vojaških operacijah[600] in denarne kazni ali tri leta zapora za pozivanje k sankcijam,[601][602] zaradi česar je večina ruskih medijev prenehala poročati o Ukrajini. Ruski cenzor Roskomnadzor je medijem naročil, naj uporabljajo samo informacije iz ruskih državnih virov,[603] vojno pa naj opišejo kot »posebno vojaško operacijo«.[604][605][606] Roskomnadzor je omejil tudi dostop do Facebooka,[607] potem ko je ta zavrnil ustavitev preverjanja objav državnih medijev Zvezda, RIA Novosti, Lenta.ru in Gazeta.Ru.[608] Prokremeljski televizijski strokovnjaki, kot je Vladimir Solovjov, in ruski državni kanali, kot so Russia-24,[609] Russia-1[610] in Channel One,[611] sledijo vladni pripovedi.[612][613][614] Državna televizija, kjer večina Rusov prejema novice,[615] je invazijo predstavila kot osvobodilno misijo.[616][617] Echo of Moscow se je zaprl,[618] Roskomnadzor pa je blokiral dostop do BBC News Russian, Voice of America, RFE/RL, Deutsche Welle in Meduza, pa tudi do Facebooka in Twitterja.[619][620][621] Moskovsko sodišče je zahtevalo, da ruska Wikipedija odstrani informacije o invaziji, fundacijo Wikimedia pa je kaznovalo s 5 milijoni rubljev, ker ni izpolnila zahtev.[622][623]

Ukrajinska propaganda se je osredotočila na zavedanje o vojni in potrebi Ukrajine po orožju.[624] Uradni ukrajinski računi na družbenih omrežjih so bili usmerjeni v rekrutiranje in mednarodno pomoč.[625]

Državno nadzorovani mediji na Kitajskem so videli priložnost za protiameriško propagando[626] in so skupaj s kubanskimi državnimi mediji[627] okrepili lažne trditve o »skrivnih ameriških biolaboratorijih«.[628] Državni mediji v Srbiji[629] in Iranu[630][631] so ponavljali rusko propagando, prav tako RT Actualidad v Latinski Ameriki.[632] Provladni turški mediji so za vojno krivili NATO in ZDA.[633] Pro-Fidesz mediji na Madžarskem so trdili, da je Ukrajina izzvala vojno s tem, da je postala »vojaško oporišče Amerike«.[634] Vietnam je novinarjem dejal, naj »invazije« ne omenjajo in naj čim bolj omejijo poročanje.[635] Afriški nacionalni kongres Južne Afrike je podprl pripovedi o denacifikaciji.[636][635] Tudi nekateri indonezijski uporabniki družbenih medijev in akademiki so širili rusko propagando.[637][638]

Nekateri so kritizirali večji poudarek na dogodkih v Ukrajini kot na dogodkih v Afganistanu, Etiopiji, Iraku, Libiji, Palestini, Siriji in Jemnu ter trdili, da sta pri poročanju o novicah prisotna rasna pristranskost in rasni »dvojni standard«.[639][640][641]

Z ruskim prevzemom Severodonecka 24. junija 2022 ter ruskim nadzorom nad regijami Lugansk in Doneck so nekateri tiskovni mediji postajali vse bolj kritični do morebitne ukrajinske zmage v konfliktu. Nemški časnik Süddeutsche Zeitung je – po strateški izgubi Severodonecka – zapisal, da se možnosti za zmago Ukrajine »nagibajo k ničli«.[642][643]

Sankcije in posledice[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Rusija v evropskem energetskem sektorju
Izjave ameriškega predsednika Joeja Bidna in kratka seja vprašanj in odgovorov 24. februarja 2022

Zahodne države in druge so Rusiji uvedle omejene sankcije, ko je ta priznala Donbas kot neodvisno državo. Ko se je napad začel, so številne druge države uvedle sankcije, namenjene hromitvi ruskega gospodarstva.[644] Sankcije so bile usmerjene na posameznike, banke, podjetja, denarne menjalnice, bančna nakazila, izvoz in uvoz.[645][646] Sankcije so glavnim ruskim bankam prekinile dostop do sistema SWIFT, svetovnega sporočilnega omrežja za mednarodna plačila, vendar so pustile nekaj omejenega dostopa, da bi zagotovile nadaljnjo sposobnost plačevanja pošiljk plina.[647] Sankcije so vključevale tudi zamrznitev sredstev ruske centralne banke, ki ima 630 milijard dolarjev deviznih rezerv,[648] da bi preprečile, da bi banka izravnala učinek sankcij,[649][650] in zamrznitev plinovoda Severni tok 2.[651] Do 1. marca je skupno rusko premoženje, ki so ga zamrznile sankcije, znašalo 1 bilijon dolarjev.[652]

Kristalina Georgieva, direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je opozorila, da konflikt predstavlja veliko gospodarsko tveganje tako na regionalnem kot na mednarodnem nivoju. Mednarodni denarni sklad bi lahko pomagal drugim prizadetim državam, je dejala, poleg paketa posojil v višini 2,2 milijarde dolarjev za Ukrajino. David Malpass, predsednik skupine Svetovne banke, je opozoril na daljnosežne gospodarske in družbene učinke ter poročal, da banka pripravlja možnosti za znatno gospodarsko in fiskalno podporo Ukrajini in regiji.[653] Gospodarske sankcije so prizadele Rusijo od prvega dne invazije, saj je njen delniški trg padel za 39 % (indeks RTS). Ruski rubelj je padel na rekordno nizko raven, Rusi pa so hiteli menjati valuto.[654][655][656] Borze v Moskvi in ​​Sankt Peterburgu so zaprte do 18. marca,[657] kar je najdaljše zaprtje v zgodovini Rusije.[658] S&P Global Ratings je 26. februarja znižal bonitetno oceno ruske vlade na »junk«, zaradi česar so skladi, ki zahtevajo obveznice investicijskega razreda, odložili ruski dolg, zaradi česar se je nadaljnje zadolževanje Rusije zelo otežilo.[659] S&P Global je 11. aprila postavil Rusijo pod »selektivno plačilo« njenega zunanjega dolga, ker je vztrajala pri plačilih v rubljih.[660] Na desetine korporacij, med njimi Unilever, McDonald's, Coca-Cola, Starbucks, Hermès, Chanel, in Prada, je prenehalo poslovati v Rusiji.[661]

Narodna banka Ukrajine je ukinila valutne trge in napovedala, da bo popravila uradni menjalni tečaj. Centralna banka je tudi omejila dvig gotovine na 100.000 griven na dan in širši javnosti prepovedala dvige tujih valut. Borza PFTS Ukrajina je 24. februarja prekinila trgovanje zaradi izrednih razmer.[662]

Administracija Joeja Bidna je 24. marca izdala izvršilni ukaz, s katerim je prepovedala prodajo ruskih rezerv zlata na mednarodnem trgu.[663] Zlato je bilo ena od glavnih poti Rusije za zaščito svojega gospodarstva pred vplivom sankcij, uvedenih po priključitvi Krima leta 2014.[664] Aprila 2022 je Rusija dobavila 45 % uvoza zemeljskega plina v EU in zaslužila 900 milijonov dolarjev na dan.[665] Rusija je največji svetovni izvoznik zemeljskega plina,[666] žitaric in gnojil ter med največjimi svetovnimi dobavitelji surove nafte, premoga, jekla in kovin,[667] vključno s paladijem, platino, zlatom, kobaltom, nikljem in aluminijem.[668][669] Evropska komisija je maja 2022 predlagala prepoved uvoza nafte iz Rusije.[670] Ker so se evropski politiki odločili, da bodo uvoz ruskih fosilnih goriv nadomestili z uvozom drugih fosilnih goriv in evropsko proizvodnjo energije iz premoga,[671][672] pa tudi zaradi tega, ker je Rusija »ključni dobavitelj« materialov, ki se uporabljajo za »tehnologije čiste energije«, so odzivi na vojno lahko tudi na splošno negativno vplivali na pot podnebnih emisij.[673] Zaradi sankcij, uvedenih proti Rusiji, Moskva zdaj želi izkoristiti alternativne trgovinske poti, saj je država tako rekoč prebila vse logistične koridorje za trgovino.[674]

Plinski spor med Rusijo in EU se je razplamtel marca 2022.[675] Ruski Gazprom je 14. junija sporočil, da bo zmanjšal pretok plina po plinovodu Severni tok 1, ker je trdil, da Siemens ni pravočasno vrnil kompresorskih enot, ki so bile poslane v Kanado na popravilo. Razlago je izpodbijal nemški energetski regulator.[676]

Predsednik Putin je 17. junija na mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu govoril z vlagatelji o gospodarskih sankcijah in dejal, da »gospodarski blitzkrieg proti Rusiji ni imel nobenih možnosti za uspeh od samega začetka«. Nadalje je trdil, da sankcije škodijo državam, ki jih uvajajo, bolj kot škodijo Rusiji, omejitve je označil za »nore in nepremišljene«. Vlagateljem je dejal: »Vlagajte tukaj. V lastni hiši je varneje. Tisti, ki tega niso hoteli poslušati, so v tujini izgubili milijone.«[677]

Junija 2022 je Rusija uvedla sankcije proti ženi Joeja Bidna Jill Biden in hčerki Ashley Biden. Bili so med seznamom 25 Američanov, ki jim je bil prepovedan vstop na rusko ozemlje.[678][679]

Pravne posledice[uredi | uredi kodo]

Usmrčeni ljudje z zvezanimi zapestji v kleti v Buči
Otroška bolnišnica v Mariupolu po ruskem letalskem napadu

Ruska invazija na Ukrajino je bila dejanje agresije, ki je kršilo Ustanovno listino Združenih narodov. Poleg tega je bila Rusija obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu ter vodenja vojne v nasprotju z mednarodnim pravom, neselektivnega napada na gosto poseljena območja in izpostavljanja civilistov nepotrebni in nesorazmerni škodi.[680][681][682] Ruske sile so uporabile kasetno strelivo, ki ga večina držav zavrača zaradi neposredne in dolgoročne nevarnosti za civiliste.[683][684][685] in na širšem območju izstrelile druge eksplozive, kot so bombe, rakete, težke topovske granate in večnamenske rakete.[683] Ukrajinske sile naj bi tudi izstrelile rakete s kasetnim strelivom.[686] Ruski napadi so poškodovali ali uničili domove, bolnišnice, šole in vrtce,[683] jedrsko elektrarno Zaporožje[687] in 191 kulturnih objektov, kot so zgodovinske zgradbe in cerkve.[688][689] Do 25. marca so napadi povzročili najmanj 1.035 civilnih smrtnih žrtev in najmanj 1.650 ranjenih civilistov.[682][683] Ruske sile so bile obtožene prisilnega deportiranja na tisoče civilistov v Rusijo,[690] spolnih napadov[691] in namernega pobijanja ukrajinskih civilistov.[692] Ko so ukrajinske sile konec marca ponovno zavzele Bučo, so se pojavili dokazi o vojnih zločinih, vključno z mučenjem in namernimi poboji civilistov, vključno z otroki.[693][694][695]

Invazija je kršila tudi Rimski statut, ki je ustanovil Mednarodno kazensko sodišče (MKS) in prepoveduje »invazijo ali napad [...] ali kakršno koli aneksijo z uporabo sile«. Rusija je leta 2016 odstopila od statuta in ne priznava pristojnosti MKS,[696] vendar je devetintrideset držav članic zadevo uradno predložilo MKS,[697] Ukrajina pa je pristojnost MKS sprejela leta 2014.[698] 2. marca je Karim Ahmad Khan, tožilec MKS, začel popolno preiskavo preteklih in sedanjih obtožb o vojnih zločinih, zločinih proti človeštvu in genocidu, ki jih je v Ukrajini zagrešila katera koli oseba od 21. novembra 2013 dalje.[699] MKS je vzpostavil tudi spletni portal za ljudi z dokazi, da se lahko obrnejo na preiskovalce, in poslal preiskovalce, odvetnike in druge strokovnjake v Ukrajino, da zbirajo dokaze.[700][701]

Svet Združenih narodov za človekove pravice je 4. marca 2022 ustanovil Mednarodno preiskovalno komisijo za Ukrajino, neodvisni odbor treh strokovnjakov za človekove pravice z mandatom za preiskavo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava med invazijo.[702][703] V prvem mesecu invazije je opazovalna misija ZN za človekove pravice v Ukrajini, ki jo je napotil OHCHR, dokumentirala samovoljna pridržanja na ozemljih, ki jih je okupirala Rusija, 21 novinarjev in aktivistov civilne družbe ter 24 javnih uradnikov in javnih uslužbencev.[704][705] Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi poročil in videoposnetkov o slabem ravnanju, mučenju in javnem poniževanju civilistov in vojnih ujetnikov na ozemlju pod nadzorom Ukrajine, ki naj bi jih zagrešili policisti in sile teritorialne obrambe.[683][706] Kršitve človekovih pravic s strani vseh strani spremljajo že od leta 2014 in zaposlujejo skoraj 60 opazovalcev človekovih pravic ZN.

Konec marca je ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova izjavila, da so ukrajinski tožilci zbrali dokaze za 2500 »možnih primerov vojnih zločinov« in imajo »več sto osumljencev«.[707] 13. maja se je v Kijevu začelo prvo sojenje za vojne zločine ruskemu vojaku, ki je dobil ukaz ustreliti neoboroženega civilista.[708]

Ukrajina je na Meddržavnem sodišču (ICJ) vložila tožbo, v kateri je Rusijo obtožila kršitve konvencije o genocidu iz leta 1948, ki sta jo podpisali tako Ukrajina kot Rusija, z lažnimi trditvami o genocidu kot izgovorom za invazijo.[709] Mednarodno združenje znanstvenikov za genocid je podprlo zahtevo Ukrajine, naj ICJ Rusiji naroči zaustavitev svoje ofenzive v Ukrajini. 16. marca je ICJ s 13 glasovi za in 2 proti Rusiji naročilo naj »takoj ustavi vojaške operacije«, čemur sta ruski in kitajski sodnik nasprotovala.[710][711] Odredba je zavezujoča, vendar ICJ nima sredstev za izvršitev.[712]

Po načelu univerzalne jurisdikcije mednarodnega kazenskega prava[713][714] so bile preiskave uvedene v Estoniji, Nemčiji, Litvi, Poljski, Slovaškem, Španiji, na Švedskem in v Švici.[715][716]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Doneška ljudska republika in Luganska ljudska republika sta separatistični državi, ki sta razglasili neodvisnost od Ukrajine maja 2014 in se medsebojno priznali, priznali pa sta ju še de facto država Južna Osetija in Rusija (leta 2022).[1][2]
  2. Russian forces were permitted to stage part of the invasion from Belarusian territory.[3][4] Belarusian president Alexander Lukashenko also stated that Belarusian troops could take part in the invasion if needed,[5] and Belarusian territory was used to launch missiles into Ukraine.[6] Ukrainian officials have claimed that Belarusian troops have entered Ukraine.[7] See also: Belarusian involvement in the 2022 Russian invasion of Ukraine
  3. Izven Ukrajine je bil Napad na letalsko bazo Milerovo v Rusiji
  4. Glej seznam tukaj za podrobno analizo civilnih smrt po oblasti po oceni ukrajinske vlade.
  5. DPR je navedla, da je bilo med 1. januarjem in 23. junijem 2022 ubitih 677 in ranjenih 2186 ranjenih njenih civilistov,[444] med katerimi je med 1. januarjem in 25. februarjem 2022 umrlo 8 ter bilo ranjenih 23,[445] kar pomeni, da jih je med rusko invazijo skupno umrlo 669 ter bilo ranjenih 2163
  6. 6,0 6,1 6,2 Potrjena številka po viru, ne dokončna (potrditve v teku), ocene so višje.
  7. Ministrstvo za obrambo Ukrajine uporablja izraza "bojne izgube" in "likvidirani". [453] Po poročanju BBC te številke vključujejo ranjene vojake,[454][455] medtem ko drugi pravijo, da se nanašajo samo na ubite.[456][457]
  8. DLR je navedla, da je bilo med 1. januarjem in 23. junijem 2022 ubitih 2196, ranjenih pa 9.246 njenih vojakov,[460] od tega 13 umrlih in 50 ranjenih med 1. januarjem in 25. februarjem 2022,[445] kar pomeni, da jih je v času ruske invazije umrlih 2183, ranjenih pa 9.196.
  9. Rusija je navedla, da je bilo od 24. februarja do 5. aprila 2022 ubitih 1500 vojakov DLR in LLR.[461] Ob upoštevanju, da je bilo uradno potrjenih izgub DLR 979 ubitih od 26. februarja do 7. aprila 2022,[462][445] je mogoče oceniti, da je od 24. februarja do 5. aprila 2022 umrlo 500–600 vojakov LLR.
  10. Najverjetneje so nova mesta pomenila nova industrijska mesta v Sibiriji, katerih gradbene načrte je Šojgu objavil jeseni 2021.[514]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "South Ossetia recognises independence of Donetsk People's Republic". TASS. 27 junij 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 januarja 2022. Pridobljeno dne 29 marca 2022.
  2. Luhn, Alec (6 November 2014). "Ukraine's rebel 'people's republics' begin work of building new states". The Guardian. Donetsk. eISSN 1756-3224. ISSN 0261-3077. OCLC 60623878. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 January 2022. Pridobljeno dne 31 January 2022.
  3. Lister, Tim; Kesa, Julia (24 February 2022). "Ukraine says it was attacked through Russian, Belarus and Crimea borders". Kyiv: CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  4. Murphy, Palu (24 February 2022). "Troops and military vehicles have entered Ukraine from Belarus". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  5. Rodionov, Maxim; Balmforth, Tom (25 February 2022). "Belarusian troops could be used in operation against Ukraine if needed, Lukashenko says". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  6. "Missiles launched into Ukraine from Belarus". BBC News. 27 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  7. "Ukrainian Official Says Belarus Has Joined the War, as Russia Pummels Kharkiv". Time. 1 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 1 March 2022.
  8. Barnes, Julian E.; Crowley, Michael; Schmitt, Eric (10 January 2022). "Russia Positioning Helicopters, in Possible Sign of Ukraine Plans". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 January 2022. Pridobljeno dne 20 January 2022.
  9. Bengali, Shashank (18 February 2022). "The U.S. says Russia's troop buildup could be as high as 190.000 in and near Ukraine". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 February 2022. Pridobljeno dne 18 February 2022.
  10. 10,0 10,1 10,2 Hackett, James, ur. (February 2021). [[[:Predloga:GBurl]] The Military Balance 2021] Preveri |url= vrednost (pomoč) (1st izd.). Abingdon, Oxfordshire: International Institute for Strategic Studies. ISBN 978-1-03-201227-8. OCLC 1292198893. OL 32226712M.
  11. "20.000 foreign volunteers in Ukraine 'to join fight against Russia'". South China Morning Post (angleščina). 7 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 March 2022.
  12. Parker, Claire (23 February 2022). "What counts as an 'invasion,' or as 'lethal aid'? Here's what some terms from the Russia-Ukraine crisis really mean". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  13. 13,0 13,1 Keane, Daniel; Blake, Elly (14 March 2022). "What is the Homes for Ukraine refugees scheme and how do you apply?". Evening Standard. ISSN 2041-4404. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2022. Pridobljeno dne 15 March 2022.
  14. Pita, Antonio; Costa, Raúl Sánchez (3 March 2022). "Ukrainian exodus could be Europe's biggest refugee crisis since World War II". El País. ISSN 0213-4608. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 April 2022. Pridobljeno dne 9 May 2022.
  15. "Situation Ukraine Refugee Situation". United Nations High Commissioner for Refugees. Pridobljeno dne 10 May 2022.
  16. Ratcliffe, Rebecca; Clayton, Abené; Gabbatt, Adam; Chao-Fong, Léonie; Lock, Samantha; Ambrose, Tom (19 March 2022). "Biden outlines 'consequences' if China aids Russia – as it happened". The Guardian. ISSN 1756-3224. OCLC 60623878. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 March 2022. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  17. "Ukraine war: Putin being misled by fearful advisers, US says". BBC News. BBC. 31 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 March 2022. Pridobljeno dne 31 March 2022.
  18. Kirby, Jen (28 February 2022). "Putin's invasion of Ukraine, explained". Vox. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  19. "Conflict in Ukraine". Global Conflict Tracker. Council on Foreign Relations. 28 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  20. "Russia's invasion of Ukraine". The Economist. 26 February 2022. ISSN 0013-0613. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022. Though the target of Mr. Putin's tirade on February 21st was Ukraine, the former Soviet republics now in NATO, Estonia, Latvia and Lithuania, have cause for alarm over his irredentism.
  21. Perrigo, Billy (22 February 2022). "How Putin's Denial of Ukraine's Statehood Rewrites History". Time. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  22. "Putin Says He Does Not Plan to 'Restore Empire'". The Moscow Times. 22 February 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  23. Abbruzzese, Jason (24 February 2022). "Putin says he is fighting a resurgence of Nazism. That's not true". NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  24. "NATO-Russia relations: the facts". NATO. 27 January 2022. Pridobljeno dne 1 March 2022. NATO is a defensive alliance. Our purpose is to protect our member states. Every country that joins NATO undertakes to uphold its principles and policies. This includes the commitment that 'NATO does not seek confrontation and poses no threat to Russia,' as reaffirmed at the Brussels Summit this year. NATO enlargement is not directed against Russia. Every sovereign nation has the right to choose its own security arrangements. This is a fundamental principle of European security, one that Russia has also subscribed to and should respect. In fact, after the end of the Cold War, Russia committed to building an inclusive European security architecture, including through the Charter of Paris, the establishment of the OSCE, the creation of the Euro-Atlantic Partnership Council, and the NATO-Russia Founding Act.
  25. Wiegrefe, Klaus (15 February 2022). "NATO's Eastward Expansion: Is Vladimir Putin Right?". Der Spiegel. ISSN 2195-1349. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  26. 26,0 26,1 Farley, Robert; Kiely, Eugene (24 February 2022). "Russian Rhetoric Ahead of Attack Against Ukraine: Deny, Deflect, Mislead". FactCheck.org. Photograph by Aris Messinis (Agence-France Presse). Annenberg Public Policy Center. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022. Nov. 28 – ... 'Russia has never hatched, is not hatching and will never hatch any plans to attack anyone,' Peskov said. ... Jan. 19 – ... Ryabkov ... 'We do not want and will not take any action of aggressive character. We will not attack, strike, invade, quote unquote, whatever Ukraine.' Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Deny so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  27. 27,0 27,1 27,2 Taylor, Adam (24 February 2022). "Russia's attack on Ukraine came after months of denials it would attack". The Washington Post. Photograph by Evgeniy Maloletka (Associated Press). Nash Holdings. ISSN 0190-8286. OCLC 2269358. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022. On Sunday ... "There is no invasion. There is no such plans," Antonov said. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani denials so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  28. 28,0 28,1 Fořtová, Klára (8 March 2022). "Velvyslanec Ukrajiny v Česku denně promlouvá, ruský mlčí a je 'neviditelný'". Mladá fronta DNES (češčina). Pridobljeno dne 10 March 2022. Zmejevský ... 'Důrazně jsme odmítli jako nepodložená obvinění Ruska z přípravy, agrese vůči Ukrajině a fámy o vstupu ruských jednotek na ukrajinské území,' stojí v něm. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Czech so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  29. [26][27][28]
  30. Hernandez, Joe (23 February 2022). "Why Luhansk and Donetsk are key to understanding the latest escalation in Ukraine". NPR. Photograph by Aleksey Filippov (Agence-France Presse) via Getty Images. Pridobljeno dne 28 February 2022. Neznan parameter |orig-date= ni upoštevan (pomoč)
  31. Hodge, Nathan (26 February 2022). "Russia's Federation Council gives consent to Putin on use of armed forces abroad, Russian agencies report". Moscow: CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  32. Nikolskaya, Polina; Osborn, Andrew (24 February 2022). "Russia's Putin authorises 'special military operation' against Ukraine". Reuters. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  33. Grunau, Andrea; von Hein, Matthias; Theise, Eugen; Weber, Joscha (25 February 2022). "Fact check: Do Vladimir Putin's justifications for going to war against Ukraine add up?". Deutsche Welle. Pridobljeno dne 7 March 2022.
  34. Waxman, Olivia B. (3 March 2022). "Historians on What Putin Gets Wrong About 'Denazification' in Ukraine". Time. Pridobljeno dne 6 March 2022.
  35. "Russia attacks Ukraine". CNN. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  36. 36,0 36,1 Kirby, Paul (9 March 2022). "Why is Russia invading Ukraine and what does Putin want?". BBC News. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  37. "Ukrainian president signs decree on general mobilisation of population -Interfax". Reuters. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  38. "Zelensky signs decree declaring general mobilization". Interfax-Ukraine. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  39. Chernova, Anna; Cotovio, Vasco; Thompson, Mark (28 February 2022). "Sanctions slams Russian economy". CNN. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  40. "NATO to deploy thousands of commandos to nations near Ukraine". Al Jazeera. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  41. Morin, Rebecca; Subramanian, Courtney; Collins, Michael; Garrison, Joey; Groppe, Maureen (24 February 2022). "World leaders condemn Russian invasion of Ukraine; EU promises 'harshest' sanctions – live updates". USA Today. Gannett. ISSN 0734-7456. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  42. Stewart, Briar; Seminoff, Corinne; Kozlov, Dmitry (24 February 2022). "More than 1,700 people detained in widespread Russian protests against Ukraine invasion". CBC News. CBC. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  43. Corder, Mike (3 March 2022). "ICC prosecutor launches Ukraine war crimes investigation". Associated Press. Pridobljeno dne 19 March 2022.
  44. Budjeryn, Mariana. "Issue Brief #3: The Breach: Ukraine's Territorial Integrity and the Budapest Memorandum" (PDF). Woodrow Wilson International Center for Scholars. Pridobljeno dne 6 March 2022.
  45. Vasylenko, Volodymyr (15 December 2009). "On assurances without guarantees in a 'shelved document'". The Day. Pridobljeno dne 7 March 2022.
  46. Harahan, Joseph P. (2014). "With Courage and Persistence: Eliminating and Securing Weapons of Mass Destruction with the Nunn-Luger Cooperative Threat Reduction Programs" (PDF). DTRA History Series. Defense Threat Reduction Agency. ASIN B01LYEJ56H. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 7 March 2022.
  47. "Istanbul Document 1999". Organization for Security and Co-operation in Europe. 19 November 1999. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 June 2014. Pridobljeno dne 21 July 2015.
  48. Hall, Gavin E. L. (14 February 2022). "Ukraine: the history behind Russia's claim that Nato promised not to expand to the east". The Conversation. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  49. Baker, Peter (9 January 2022). "In Ukraine Conflict, Putin Relies on a Promise That Ultimately Wasn't". The New York Times. ISSN 0362-4331.
  50. Grytsenko, Oksana; Vlasova, Anastasia (12 April 2014). "Armed pro-Russian insurgents in Luhansk say they are ready for police raid". Kyiv Post. Luhansk: Businessgroup LLC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12 April 2014. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  51. Ragozin, Leonid (16 March 2019). "Annexation of Crimea: A masterclass in political manipulation". Al Jazeera. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 November 2020. Pridobljeno dne 24 May 2022.
  52. Charap, Samuel; Boston, Scott (21 January 2022). "U.S. Military Aid to Ukraine: A Silver Bullet?". RAND Corporation.
  53. Walker, Shaun; Grytsenko, Oksana; Ragozin, Leonid (3 September 2014). "Russian soldier: 'You're better clueless because the truth is horrible'". The Guardian. ISSN 1756-3224. OCLC 60623878. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  54. "Exclusive: Charred tanks in Ukraine point to Russian involvement". Reuters. 23 October 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  55. "Ukraine ceasefire violated more than 100 times within days: OSCE". Al Jazeera. 29 July 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  56. "France says Russia refused to hold ministerial meeting on Ukraine". Reuters. 9 November 2021. Pridobljeno dne 26 January 2022.
  57. "Article by Vladimir Putin 'On the Historical Unity of Russians and Ukrainians'". President of Russia. 12 July 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 February 2022. Pridobljeno dne 26 January 2022. ... the outcome of both Minsk‑1 and Minsk‑2 which give a real chance to peacefully restore the territorial integrity of Ukraine by coming to an agreement directly with the DPR and LPR with Russia, Germany and France as mediators, contradicts the entire logic of the anti-Russia project.
  58. "Russia Shouldn't Negotiate With 'Vassal' Ukraine, Ex-President Medvedev Says". Moscow Times. 11 October 2021. Pridobljeno dne 26 January 2022.
  59. Michael, Casey (19 June 2015). "Pew Survey: Irredentism Alive and Well in Russia". The Diplomat.
  60. Socor, Vladimir (24 March 2014). "Putin's Crimea Speech: A Manifesto of Greater-Russia Irredentism". 11 (56). Eurasia Daily Monitor.
  61. Putin, Vladimir (12 July 2021). "Article by Vladimir Putin 'On the Historical Unity of Russians and Ukrainians'". The Kremlin. Government of Russia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 January 2022. Pridobljeno dne 1 February 2022.
  62. "173rd Airborne Brigade battalion heads to Latvia as Ukraine comes under Russian attack". Stars and Stripes. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  63. 63,0 63,1 Schogol, Jeff (22 February 2022). "Here's what those mysterious white 'Z' markings on Russian military equipment may mean". Task & Purpose. North Equity. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022. [B]ottom line is the 'Z' markings (and others like it) are a deconfliction measure to help prevent friendly fire incidents.
  64. "Putin attacked Ukraine after insisting for months there was no plan to do so. Now he says there's no plan to take over". Kharkiv: CBS Newsobjavljeno 22 February 2022. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  65. Levchenko, Grigory (22 April 2021). "'A path towards destroying relations' Czech Republic to limit Russian Embassy staff in Prague amid escalating diplomatic tensions". Meduza.
  66. Troianovski, Anton (30 January 2022). "The Hard-Line Russian Advisers Who Have Putin's Ear". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 February 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  67. Galeotti, Mark (5 July 2021). "New National Security Strategy Is a Paranoid's Charter". Moscow Times. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  68. "Russia's security strategy envisages 'forceful methods'". ABC News. 31 May 2021. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  69. Paulick, Jane, ur. (11 March 2022). "Putin's inner circle: Who has the Russian president's ear on the war in Ukraine?". Deutsche Welle. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  70. "Kremlin Insiders Alarmed Over Growing Toll of Putin's War in Ukraine". Bloomberg News. 20 March 2022.
  71. 71,0 71,1 Merchant, Nomaan (25 February 2022). "US intel predicted Russia's invasion plans. Did it matter?". Associated Press. Photographs by Alexei Alexandrov and Alex Brandon (AP Photo). Washington, D.C. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  72. Harris, Shane; Sonne, Paul (3 December 2021). "Russia planning massive military offensive against Ukraine involving 175,000 troops, U.S. intelligence warns". The Washington Post. Pridobljeno dne 4 March 2022. [U].S. intelligence has found the Kremlin is planning a multi-frontal offensive as soon as early next year involving up to 175,000 troops ....
  73. Kirby, Paul (2 March 2022). "Ukraine conflict: Who's in Putin's inner circle and running the war?". BBC News. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  74. 74,0 74,1 Li, David K.; Allen, Jonathan; Siemaszko, Corky (24 February 2022). "Putin using false 'Nazi' narrative to justify Russia's attack on Ukraine, experts say". NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  75. "US accuses Moscow of creating Ukraine invasion pretext with 'genocide' claims". France 24. Agence France-Presse. 15 February 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  76. "Putin Says Conflict in Eastern Ukraine 'Looks Like Genocide'". Moscow Times. 10 December 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  77. Путин заявил о геноциде на Донбассе [Putin announced the genocide in the Donbas]. Rossiyskaya Gazeta (ruščina). 9 December 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  78. Stanley, Jason (26 February 2022). "The antisemitism animating Putin's claim to 'denazify' Ukraine". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  79. "Ukraine crisis: Vladimir Putin address fact-checked". BBC News. 22 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  80. Hinton, Alexander (24 February 2022). "Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented". The Conversation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  81. "Disinformation About the Current Russia-Ukraine Conflict – Seven Myths Debunked". Directorate-General for European Neighbourhood Policy and Enlargement Negotiations (Sporočilo za javnost). 24 January 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 February 2022. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  82. Tabarovsky, Izabella; Finkel, Evgeny (27 February 2022). "Statement on the War in Ukraine by Scholars of Genocide, Nazism and World War II". The Jewish Journal of Greater Los Angeles. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  83. Treisman, Rachel (1 March 2022). "Putin's claim of fighting against Ukraine 'neo-Nazis' distorts history, scholars say". NPR. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  84. Troianovski, Anton (17 March 2022). "Why Vladimir Putin Invokes Nazis to Justify His Invasion of Ukraine". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 March 2022. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  85. "Deborah Lipstadt interview with Walter Isaacson". Amanpour and Company. PBS. June 10, 2022. [1]
  86. "Ukrainians Display Patriotism On First Day Of Unity Amid Uncertainty About Russian Invasion". RadioFreeEurope/RadioLiberty. 16 February 2022. Pridobljeno dne 12 March 2022.
  87. Hendrix, Steve; Khurshudyan, Isabelle (16 February 2022). "With solidarity, apathy and a few songs, Ukraine's Unity Day reflects a weary nation". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 February 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  88. "Extracts from Putin's speech on Ukraine". Reuters. 21 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  89. Düben, Björn Alexander (1 July 2020). "'There is no Ukraine': Fact-Checking the Kremlin's Version of Ukrainian History". LSE International History. London School of Economics. Pridobljeno dne 7 March 2022.
  90. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Putin Ukraine statehood2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  91. 91,0 91,1 Abbruzzese, Jason (24 February 2022). "Putin says he is fighting a resurgence of Nazism. That's not true". NBC News. NBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 31 May 2022.
  92. Likhachev, Vyacheslav (July 2016). "The Far Right in the Conflict between Russia and Ukraine" (PDF). Institut français des relations internationales. str. 18–28. Arhivirano (PDF) iz prvotnega spletišča dne 8 November 2020. Pridobljeno dne 1 March 2022.
  93. Shekhovtsov, Anton (13 April 2022). "The Shocking Inspiration for Russia's Atrocities in Ukraine". Haaretz. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  94. "Neo-Nazi Russian nationalist exposes how Russia's leaders sent them to Ukraine to kill Ukrainians". Kharkiv Human Rights Protection Group. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  95. Horvath, Robert. "Putin's fascists: the Russian state's long history of cultivating homegrown neo-Nazis". The Conversation. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  96. Berger, Miriam (24 February 2022). "Russian President Valdimir Putin says he will 'denazify' Ukraine. Here's the history behind that claim". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  97. Campbell, Eric (3 March 2022). "Inside Donetsk, the separatist republic that triggered the war in Ukraine". Australian Broadcasting Corporation. Pridobljeno dne 3 March 2022.
  98. Schipani, Andres; Olearchyk, Roman (29 March 2022). "'Don't confuse patriotism and Nazism': Ukraine's Azov forces face scrutiny". Financial Times. Pridobljeno dne 11 April 2022.
  99. [96][97][98]
  100. "The Azov Battalion: How Putin built a false premise for a war against 'Nazis' in Ukraine". CBS News. 22 March 2022. Pridobljeno dne 25 March 2022.
  101. Lawler, Dave; Basu, Zachary (24 February 2022). "Ukrainian President Zelensky says Putin has ordered invasion as country prepares for war". Axios. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  102. Snyder, Timothy. "Putin's Hitler-like tricks and tactics in Ukraine". The Boston Globe. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  103. "Yad Vashem Statement Regarding the Russian Invasion of Ukraine" (Sporočilo za javnost). Jad Vašem. 27 February 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  104. Tétrault-Farber, Gabrielle; Balmforth, Tom (17 December 2021). "Russia demands NATO roll back from East Europe and stay out of Ukraine". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  105. MacKinnon, Mark (21 December 2021). "Putin warns of unspecified military response if U.S. and NATO continue 'aggressive line'". The Globe and Mail. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 January 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  106. Kennedy, Brendan (25 February 2022). "What role did Ukraine's desire to join NATO play in Putin's decision to invade the country?". The Toronto Star.
  107. Coyer, Cassandre (25 February 2022). "Why is Ukraine not in NATO and is it too late to join? Here's what experts, NATO say". The Miami Herald. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  108. "Vladimir Putin's 20-Year March to War in Ukraine—and How the West Mishandled It". The Wall Strett Journal. 1 April 2022. Pridobljeno dne 18 June 2022.
  109. MacKinnon, Mark; Morrow, Adrian. "Putin orders snap nuclear drill". The Globe and Mail. str. A3.
  110. Brown, David (17 February 2022). "Ukraine: How big is Russia's military build-up?". BBC News. Photograph by the Russian Defence Ministry; Graphics by Sandra Rodriguez Chillida and Prina Shah. BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  111. Talmazan, Yuliya; Shabad, Rebecca; Williams, Abigail (17 February 2022). "Ukraine, West accuse Russia of trying to create pretext for invasion after shelling in east". NBC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  112. "Russian-backed separatists announce civilian evacuation from eastern Ukraine as escalation stokes Russian invasion fears". NBC News. 18 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  113. "Ukraine conflict: Rebels declare general mobilisation as fighting grows". BBC News. 19 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19 February 2022. Pridobljeno dne 19 February 2022.
  114. Light, Felix (20 February 2022). "In the Closest Russian City to Ukraine's Separatist Region, There Are Few Signs of Refugees". Moscow Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 February 2022. Pridobljeno dne 20 February 2022.
  115. Ponomarenko, Illia (18 February 2022). "47 shelling incidents leave 5 injured in Donbas". The Kyiv Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 February 2022. Pridobljeno dne 18 February 2022.
  116. Volvach, Yaroslava (18 February 2022). "How Russian proxy forces are attempting to provoke the Ukrainian army and are lying about a new Ukrainian offensive". NV.UA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 February 2022. Pridobljeno dne 18 February 2022.
  117. "Separatist leaders in eastern Ukraine declare full military mobilisation". Reuters. 19 February 2022. Pridobljeno dne 1 May 2022.
  118. Bellingcat Investigation Team (23 February 2022). "Documenting and Debunking Dubious Footage from Ukraine's Frontlines". Bellingcat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  119. Harding, Luke; Roth, Andrew; Walker, Shaun (21 February 2022). "'Dumb and lazy': the flawed films of Ukrainian 'attacks' made by Russia's 'fake factory'". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 February 2022. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  120. Gilbert, David (21 February 2022). "Russia's 'Idiotic' Disinformation Campaign Could Still Lead to War in Ukraine". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 February 2022. Pridobljeno dne 22 February 2022.
  121. Philp, Catherine (22 February 2022). "Russian claim of sabotage 'the first move in Putin's war plan'". The Sunday Times. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  122. "Russian Army Says Killed 5 'Saboteurs' From Ukraine On Russian Territory". Barron's. 21 February 2022. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  123. "Address by the President of the Russian Federation". President of Russia. 21 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 February 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  124. "Extracts from Putin's speech on Ukraine". Reuters. 21 February 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  125. Kottasová, Ivana; Qiblawi, Tamara; Regan, Helen (21 February 2022). "Putin orders troops into separatist-held parts of Ukraine". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  126. Philp, Catherine; Wright, Oliver; Brown, Larissa (22 February 2022). "Putin sends Russian tanks into Ukraine". The Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  127. Lederer, Edith (22 February 2022). "Putin gets no support from UN Security Council over Ukraine". ABC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  128. "Videos appear to show Russian armed forces moving deep into separatist region of Ukraine". Business Insider. 22 February 2022.
  129. Hodge, Nathan (22 February 2022). "Russia's Federation Council gives consent to Putin on use of armed forces abroad, Russian agencies report". CNN. Moscow. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 31 May 2022.
  130. Zinets, Natalia; Williams, Matthias (22 February 2022). "Ukrainian president drafts reservists but rules out general mobilisation for now". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  131. "Ukraine's Parliament approves state of emergency". Reuters. 23 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  132. D'agata, Charlie; Redman, Justine; Ott, Haley (23 February 2022). "Ukraine calls up reservists, declares national emergency as U.S. and allies hit Russia with new sanctions". CBS News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  133. Litvinova, Dasha (23 February 2022). "Russia evacuates embassy in Ukraine as crisis escalates". Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Pridobljeno dne 23 February 2022.
  134. Bajak, Frank (25 February 2022). "Cyberattacks accompany Russian military assault on Ukraine". Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  135. Milmo, Dan (25 February 2022). "Russia unleashed data-wiper malware on Ukraine, say cyber experts". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  136. Bajak, Frank (23 February 2022). "Ukraine hit by more cyberattacks, destructive malware". Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  137. Milmo, Dan (1 April 2022). "China accused of launching cyber-attacks on Ukraine before Russian invasion". The Guardian. Pridobljeno dne 2 April 2022.
  138. "Mystery of alleged Chinese hack on eve of Ukraine invasion". BBC News. 7 April 2022. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  139. @ServiceSsu (April 1, 2022). "Щодо публікації британського видання The Times -bit.ly/3LywSuT" (Tweet) (Ukrainian) – via Twitter.CS1 vzdrževanje: Neprepoznan jezik (link)
  140. Zelenskyy, Volodymyr (23 February 2022). Україна прагне миру! І робить для цього все! [Ukraine seeks peace! And does everything for this!] (Video) (ruščina). Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 February 2022. Alt URL
  141. Sonne, Paul (24 February 2022). "Ukraine's Zelensky to Russians: 'What are you fighting for and with whom?'". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  142. "Zelensky's Last-Ditch Plea for Peace". Foreign Policy. 23 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  143. Cruz Bustillos, Dominic (24 February 2022). "Full Translation: Ukrainian President Volodymyr Zelenskyy's Feb. 23 Speech". Lawfare. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  144. "Kremlin Says Ukraine Rebels Have Asked Russia for 'Help' Against Kyiv". Moscow Times. 23 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022.
  145. "Russia says Donbas separatists ask Putin for military support". Deutsche Welle. 23 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022.
  146. "Ukraine – Security Council, 8974th meeting". United Nations. 27 February 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  147. Mauldin, William (23 February 2022). "U.S. Says Russia Will Face U.N. Security Council Resolution". The Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  148. Leff, Alex; Wood, Patrick (24 February 2022). "Read the impassioned plea from Ukraine's U.N. ambassador to Russia to stop the war". NPR. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  149. desk, The Kyiv Independent news (2022-02-24). "PUTIN DECLARES WAR ON UKRAINE". The Kyiv Independent. Pridobljeno dne 2022-06-24.
  150. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Meduza_Putin_announces_invasion2 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  151. Haltiwager, John (23 February 2022). "Russian President Vladimir Putin announces military assault against Ukraine in surprise speech". MSN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  152. "Full text: Putin's declaration of war on Ukraine". The Spectator. 24 February 2022.
  153. Hinton, Alexander (25 February 2022). "Putin's claims that Ukraine is committing genocide are baseless, but not unprecedented". The Conversation.
  154. "Ukraine conflict: Russian forces attack after Putin TV declaration". BBC News. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  155. Sheftalovich, Zoya (24 February 2022). "Putin announces 'special military operation' in Ukraine". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  156. Ball, Tom (7 March 2022). "This war will be a total failure, FSB whistleblower says". The Times. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  157. Lock, Samantha (24 February 2022). "Russia-Ukraine crisis live news: Putin has launched 'full-scale invasion', says Ukrainian foreign minister – latest updates". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  158. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Interfax 2022 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  159. Gilbert, Asha C. (25 February 2022). "Reports: Ukraine bans all male citizens ages 18 to 60 from leaving the country". USA Today. Pridobljeno dne 26 March 2022.
  160. Peltz, Jennifer; Lederer, Edith (23 February 2022). "'It's too late': Russian move roils UN meeting on Ukraine". AP News. Pridobljeno dne 3 March 2022.
  161. "Putin announces formal start of Russia's invasion in eastern Ukraine". Meduza. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 February 2022. Pridobljeno dne 24 February 2022.
  162. 162,0 162,1 162,2 162,3 162,4 Kagan, Frederick; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (5 March 2022). "Russian Offensive Campaign Assessment, March 4". CriticalThreats. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  163. 163,0 163,1 163,2 163,3 Kagan, Frederick; Barros, George; Stepanenko, Kateryna (4 March 2022). "Russian Offensive Campaign Assessment, March 4". Institute for the Study of War. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  164. "Олексій Данілов: Росія розпадеться ще при нашому житті". Українська правда (ukrajinščina). Pridobljeno dne 2022-06-24.
  165. 165,0 165,1 165,2 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani CBS-2022-03-20 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  166. 166,0 166,1 166,2 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani CBC-2022-03-21 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  167. 167,0 167,1 167,2 Dutton, Jack (25 February 2022). "Russian Military Base Blown Up as Ukraine Fights Back". Newsweek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  168. 168,0 168,1 168,2 "Ukrainian Armed Forces attacked Millerovo with Tochka-U". Rostov Gazeta. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  169. Rana, Manveen (3 March 2022). "Volodymyr Zelensky survives three assassination attempts in days". The Times. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  170. "Operation in Ukraine proceeds as planned, first stage goals complete". TASS. 26 March 2022. Pridobljeno dne 27 March 2022.
  171. "Russia targets east Ukraine, says first phase over". BBC. 26 March 2022. Pridobljeno dne 27 March 2022.
  172. Varner, Joe (28 March 2022). "It's been one month since Russia began its invasion of Ukraine. Here's where we stand". The Hub. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  173. "Russian invasion of Ukraine lacks a battlefield commander, U.S. officials say". Yahoo! News. 1 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  174. 174,0 174,1 Bielieskov, Mykola (21 September 2021). "The Russian and Ukrainian Spring 2021 War Scare". Center for Strategic & International Studies. Pridobljeno dne 25 November 2021.
  175. 175,0 175,1 Epstein, Jake; Haltiwanger, John (6 April 2022). "NATO chief says Putin still wants to control all of Ukraine, despite repositioning forces to the eastern Donbas region". Pridobljeno dne 7 April 2022.
  176. 176,0 176,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani hindustannewshub.com ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  177. "Russia's battle for the east has begun, Zelenskyy says". PBS NewsHour. 18 April 2022. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  178. Vandiver, John; Svan, Jennifer H. (26 April 2022). "US and allies gather at Ramstein to discuss how to help Ukraine defeat Russia's 'unjust invasion'". Stars and Stripes. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 May 2022. Pridobljeno dne 9 May 2022.
  179. Barnes, Julian E. (10 May 2022). "The U.S. intelligence chief says Putin is preparing for a prolonged conflict". The New York Times. ISSN 1553-8095. OCLC 1645522. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 May 2022. Pridobljeno dne 27 May 2022.
  180. "The Russians may be learning from the mistakes of the Ukraine war. But are they adapting fast enough?". ABC (angleščina). 31 May 2022.
  181. "Biden will not supply Ukraine with long-range rockets that can hit Russia". The Guardian (angleščina). 31 May 2022.
  182. "Russian Wins in Eastern Ukraine Spark Debate Over Course of War". Bloomberg (angleščina). 28 May 2022.
  183. "War in Ukraine, Day 96 Update: Russia's Military Losses are 'Unsustainable'". 19fortyfive.com (angleščina). 30 May 2022.
  184. 184,0 184,1 Conflict Intelligence Team [@CITeam_en] (May 26, 2022). "Also reportedly, Russia's command in the battle for Donbas has undergone another shakeup — the overall commander is now said to be Colonel General Gennady Zhidko. Like Dvornikov, he once commanded operations in Syria and also headed the Eastern Military District" (Tweet) – via Twitter.
  185. 185,0 185,1 "General Dvornikov 'no longer in command' of Russian Army in Ukraine". The New Voice of Ukraine (angleščina). 3 June 2022.
  186. "Biden will not supply Ukraine with long-range rockets that can hit Russia". The Guardian (angleščina). 31 May 2022.
  187. CBS News Videos. "Russia bombards Kyiv, vows to strike new targets if U.S. sends long-range missiles to Ukraine". June 6, 2022. [2]
  188. "We're almost out of ammunition and relying on western arms, says Ukraine". TheGuardian.com. 10 June 2022.
  189. Roblin, Sebastien (27 February 2022). "At Vasylkiv, Ukrainians Repel Russia's Paratroopers and Commandos in Frantic Night Battle". 19FortyFive. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  190. Sly, Liz; Lamothe, Dan (20 March 2022). "Russia's war for Ukraine could be headed toward stalemate". The Washington Post. ISSN 0190-8286. OCLC 2269358. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20 March 2022. Pridobljeno dne 6 June 2022.
  191. Boot, Max (21 March 2022). "Opinion: Against all odds, Ukrainians are winning. Russia's initial offensive has failed". The Washington Post. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  192. Kemp, Richard (22 March 2022). "The Russian army has run out of time". The Daily Telegraph. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  193. "Ukraine loses control of Chernobyl nuclear site, amid battles in Kyiv outskirts". The Times of Israel. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  194. Українські військові під Києвом зупинили колону російських танків [The Ukrainian military stopped a column of Russian tanks near Kyiv]. Gazeta (ukrajinščina). 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  195. "Battle Underway for Airbase on Kyiv Outskirts". Moscow Times. AFP. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  196. "Russia claims to take control of Hostomel airport just outside Kyiv". The Times of Israel. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  197. Окупанти намагаються висадити десант у Василькові, йдуть бої [The occupiers are trying to land in Vasylkiv, fighting is going on] (ukrajinščina). Ukrinform. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  198. У Василькові збили винищувач та два гвинтокрили окупантів [A fighter and two helicopters of the occupiers were shot down in Vasylkiv] (ukrajinščina). Ukrainian Independent Information Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  199. Stern, David L. (5 March 2022). "After temporary cease-fires break down, Putin threatens Ukraine's government". The Washington Post. Pridobljeno dne 6 March 2022.
  200. Arnold, Edward (6 March 2022). How is the war in Ukraine going for Russia?. DW News. Interviewed by Rebecca Ritters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2022. Pridobljeno dne 18 March 2022 – via YouTube.
  201. Lister, Tim; Pennington, Josh; McGee, Luke; Gigova, Radina (7 March 2022). "'A family died ... in front of my eyes': Civilians killed as Russian military strike hits evacuation route in Kyiv suburb". CNN. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  202. "Bucha, Vorzel, Hostomel under enemy's control, situation remains critical". Ukrinform. 7 March 2022. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  203. Lister, Tim; Voitovych, Olga (8 March 2022). ""Irpin can't be bought, Irpin fights": Mayor refuses Russian demand to surrender". CNN. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  204. Murphy, Paul (11 March 2022). "Stalled 40-mile-long Russian convoy near Kyiv now largely dispersed, satellite images show". CNN. Pridobljeno dne 11 March 2022.
  205. Cullison, Alan; Coles, Isabel; Trofimov, Yaroslav (16 March 2022). "Ukraine Mounts Counteroffensive to Drive Russians Back From Kyiv, Key Cities". The Wall Street Journal. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 March 2022. Pridobljeno dne 16 March 2022.
  206. Gordon, Michael R.; Leary, Alex (21 March 2022). "The Wall Street Journal News Exclusive | Russia, Failing to Achieve Early Victory in Ukraine, Is Seen Shifting to 'Plan B'". The Wall Street Journal. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  207. Ali, Idrees; Stewart, Phil (27 February 2022). "Russian forces appear to shift to siege warfare in Ukraine- U.S. official". Reuters. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  208. "Ukraine war: Ukrainian fightback gains ground west of Kyiv". BBC News. 23 March 2022. Pridobljeno dne 29 March 2022.
  209. 209,0 209,1 Walters, Joanna; Bartholomew, Jem; Belam, Martin; Lock, Samantha (25 March 2022). "Russia-Ukraine war latest: Ukraine takes back towns east of Kyiv; hopes of Mariupol humanitarian corridor grow – live". The Guardian. Pridobljeno dne 25 March 2022.
  210. Rudenko, Olga (2 April 2022). "Hundreds of murdered civilians discovered as Russians withdraw from towns near Kyiv (GRAPHIC IMAGES)". The Kyiv Independent. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  211. "Ukraine war latest: Ukraine says it has retaken entire Kyiv region". BBC News. Pridobljeno dne 2 April 2022.
  212. Tebor, Celina; Miller, Ryan W.; Hayes, Christal; Santucci, Jeanine (30 April 2022). "Ukraine in 'a fight for life' in Donbas region, Zelenskyy says in nightly address; Russian strike kills at least 1 in Kyiv: Live updates". Yahoo News. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  213. Ward, Alexander (25 February 2022). "'Almost not possible' for Ukraine to win without West's help, Ukraine official says". Politico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  214. "Ukraine war news from February 25: Kyiv suburbs breached, Russian forces face resistance, Zelensky warns Russia will 'storm' capital". Financial Times. 26 February 2022. ISSN 0307-1766. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  215. "Бои под Сумами: артиллерия и "Байрактары" уничтожили 100 танков и 20 "Градов" оккупантов". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  216. 216,0 216,1 Polyakovskaya, Tanya (26 February 2022). Российская военная техника заняла территорию бывшего аэропорта "Бердянск" – горсовет [Russian military equipment occupied the territory of the former airport "Berdyansk" – city council] (ruščina). Berdyansk City Council. Ukrainian Independent Information Agency. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  217. "Pentagon: Russia has fully withdrawn from Kyiv, Chernihiv". The Washington Post. 6 April 2022. Pridobljeno dne 7 April 2022.
  218. Kalatur, Anastasiya (8 April 2022). "Sumy region liberated from Russian troops". Ukrayinska Pravda. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  219. Marrow, Alexander; Ostroukh, Andrey (24 February 2022). "Russian forces unblock water flow for canal to annexed Crimea, Moscow says". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022.
  220. NEXTA [@nexta_tv] (26 February 2022). "The tanks of the occupiers have circled #Berdyansk and are heading towards #Mariupol. t.co/jwsIoORzH0" (Tweet). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022 – via Twitter.
  221. 221,0 221,1 Lister, Tim; Alkhaldi, Celine; Voitovych, Olga; Mezzofiore, Gianluca (24 March 2022). "Ukrainians claim to have destroyed large Russian warship in Berdyansk". CNN. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  222. Zadorozhnaya, Anastasia (1 March 2022). Войска оккупанта готовят наступление на Мелитополь [Invader's troops are preparing an attack on Melitopol]. RIA Melitopol (ruščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  223. Korobova, Marina (1 March 2022). "Мелитополь не сдался, Мелитополь – временно оккупирован" – городской голова о ситуации на 1 марта ["Melitopol did not surrender, Melitopol is temporarily occupied" – the mayor on the situation on March 1]. Mestnyye Vesti (ruščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  224. "Fierce battles raging in all directions near Mariupol – mayor". Interfax-Ukraine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  225. Richárd, Jabronka (25 February 2022). "Így áll most a háború Ukrajnában: több nagyvárosban harcok dúlnak, megtámadtak egy orosz repülőteret" [This is how the war in Ukraine is now: fighting is raging in several big cities, a Russian airport has been attacked]. Ellenszél (madžarščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  226. "Battle ongoing near Mariupol – mayor". Ukrinform. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  227. ""Amphibious assault" underway west of Mariupol on the Sea of Azov, senior US defense official says". CNN. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  228. "Russian Navy Carries Out Amphibious Assault Near Mariupol". The Maritime Executive. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  229. "Russian forces are about 31 miles outside southeastern Ukrainian city of Mariupol, US defense official says". CNN. 27 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  230. "Ukraine official says Russian troops approaching Zaporizhzhia nuclear plant". National Post. 26 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  231. "The Russians paused the invasion, but aren't losing". Australian Financial Review. 28 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  232. "Ukraine nuclear plant on fire after Russia shelling". News.com.au. 4 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  233. "Russian forces attacking Zaporizhzhia nuclear power plant in Ukraine, per multiple reports". Business Insider Australia. 3 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  234. "Russian forces strike Ukraine from multiple fronts, including at power plant". ABC News. 3 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  235. "Russian troops take Zaporizhzhia nuclear plant". ABC News. 4 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  236. "Ukraine loses control over crossing to Kherson". Ukrinform. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  237. Schwirtz, Michael; Pérez-Peña, Richard (2 March 2022). "First Ukraine City Falls as Russia Strikes More Civilian Targets". The New York Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 March 2022. Pridobljeno dne 3 March 2022.
  238. "Ukrainian defenders repelled attack on Mykolaiv city, fighting continues on outskirts". Ukrinform. 4 March 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  239. "First in 7 days of war Ukrainian units go on offensive advancing to Horlivka – Arestovych". Interfax Ukraine. 2 March 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  240. Huijboom, Stefan (22 June 2015). "Resident of Russian-held Horlivka: 'We have nothing'". Kyiv Post. Pridobljeno dne 11 March 2022.
  241. Lister, Tim; Kesa, Julia (14 March 2022). "Ukraine puts death toll in Mariupol bombardment at more than 2,500". CNN. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  242. Boffey, Daniel; Tondo, Lorenzo (18 March 2022). "Fighting reaches central Mariupol as shelling hinders rescue attempts". The Guardian. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  243. "Russian forces bomb school sheltering 400 people in Mariupol, city council says". CNN. 20 March 2022. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  244. "Ukraine war in maps: Tracking the Russian invasion". BBC News. 25 March 2022. Pridobljeno dne 25 March 2022.
  245. Scully, Rachel (27 March 2022). "Ukrainian official: Mariupol 'simply does not exist anymore'". The Hill. Pridobljeno dne 29 March 2022.
  246. "Ukraine War: Putin demands Mariupol surrender to end shelling". BBC News. 30 March 2022. Pridobljeno dne 31 March 2022.
  247. "Ukraine: No 'plan B' for evacuation of shattered Mariupol, say humanitarians, as Friday attempt fails". UN News. 1 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  248. "Missiles hit Ukraine refinery, 'critical infrastructure' near Odessa". The Straits Times. SPH Media Trust. Reuters. 3 April 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  249. "Video analysis reveals Russian attack on Ukrainian nuclear plant veered near disaster". NPR. 11 March 2022. Pridobljeno dne 1 April 2022.
  250. Losh, Jack (25 February 2022). "Kharkiv's Resistance to Russia's War Has Already Begun". Foreign Policy. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  251. "Росія атакувала українські міста: де відбулися бої" [Russia attacked Ukrainian cities: where the fighting took place]. Channel 24. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  252. "Russia-Ukraine War: What to know on Day 7 of Russian assault". AP News. 2 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 2 March 2022.
  253. Lister, Tim; Voitovych, Olya (1 March 2022). "Russian-backed separatist leader expects his forces to surround Mariupol on Tuesday". CNN. Pridobljeno dne 1 March 2022.
  254. Новини України: Російське вторгнення: поточна ситуація на Луганщині [News of Ukraine: Russian invasion: the current situation in Luhansk region]. galinfo.com.ua (ukrajinščina). Pridobljeno dne 3 March 2022.
  255. "Pentagon says Russian advance is frozen". BBC News. 17 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 March 2022. Pridobljeno dne 17 March 2022.
  256. "Russian Offensive Campaign Assessment, March 18". Institute for the Study of War. 18 March 2022. Pridobljeno dne 19 March 2022.
  257. "Russia says first phase of Ukraine operation mostly complete, focus now on Donbass". Yahoo! Finance. 25 March 2022. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  258. "На Київщині ЗСУ звільнили 15 населених пунктів – зведення Генерального штабу". Радіо Свобода. 1 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  259. "Росіяни контролюють Ізюм – Генштаб ЗСУ". Український мілітарний центр. 1 April 2022. Pridobljeno dne 3 April 2022.
  260. Hewson, Jack; Ram, Ed; Frantsev, Dmitri (30 March 2022). "Civilians endure intense suffering as Russian shelling reduces Kharkiv to 'a smoking ruin'". PBS NewsHour. Pridobljeno dne 1 April 2022.
  261. "Russia alleges Ukrainian helicopters struck Belgorod fuel depot". Al Jazeera. 1 April 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  262. "War in Ukraine: Russia accuses Ukraine of attacking oil depot". BBC News. 1 April 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  263. Picheta, Rob (6 April 2022). "The fight for Sloviansk may be 'the next pivotal battle' of Russia's war in Ukraine". CNN. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  264. "Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end". Radio New Zealand. 17 April 2022. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  265. 265,0 265,1 265,2 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani nytimes.com ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  266. "Russia bombards Kharkiv but Ukrainians having 'tactical successes', says Zelenskiy". The Guardian. 30 April 2022.
  267. "US official briefs on Russia's war effort". BBC. 2 May 2022.
  268. Cherkasov, Alexander (26 June 2022). "Люди, стрелявшие в наших отцов". Novaya Gazeta.
  269. Laizans, Janis; Piper, Elizabeth (8 April 2022). "Ukraine and allies blame Russia for strike on station that killed over 50". Reuters. Kyiv. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 April 2022. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  270. Tebor, Celina; Lee, Ella (8 April 2022). "'An evil without limits': Dozens killed, injured in rocket strike on train station in eastern Ukraine: Live updates". USA Today. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  271. "Live Updates / Tens of thousands feared dead in Mariupol". NBC News. 11 April 2022. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  272. Bacon, John; Mansfield, Erin; Wadington, Katie; Santucci, Jeanine; Vanden Brook, Tom; Tebor, Celina (10 April 2022). "EU to consider Ukraine membership in weeks; Russia warns of 'direct military confrontation' with US: April 10 recap". USA Today. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 April 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  273. Telford, Taylor; Timsit, Annabelle; Pietsch, Bryan; Duplain, Julian (10 April 2022). "As war enters bloody new phase, Ukraine again calls for more weapons". The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 April 2022. Pridobljeno dne 23 May 2022.
  274. Saric, Ivana (10 April 2022). "Satellite images: Russian military convoy heads south toward Donbas region". Axios.
  275. Chaturvedi, Amit, ur. (14 April 2022). "Ukraine Military Claims It Blew Up A Bridge Destroying Russian Convoy". NDTV. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  276. "Ukraine says 'Battle of Donbas' has begun, Russia pushing in east". Reuters. 18 April 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 April 2022. Pridobljeno dne 23 May 2022.
  277. Axe, David (5 May 2022). "The Ukrainian Army Is On The Attack. This Is How The War With Russia Could End". Forbes. Pridobljeno dne 26 May 2022.
  278. Sommerville, Quentin (11 May 2022). "Ukraine war: Russia pushed back from Kharkiv — report from front line". BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 May 2022. Pridobljeno dne 27 May 2022.
  279. Murphy, Matt (23 May 2022). "Ukraine war: Russian assault on key Donbas city intensifies". BBC. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 May 2022. Pridobljeno dne 26 May 2022.
  280. "Russia seeking to capture Ukraine's Lyman: separatist leader". The Australian. News Corp Australia. 25 May 2022. ISSN 1038-8761. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 May 2022. Pridobljeno dne 15 June 2022.
  281. "Russian forces have 'upper hand' in Donbas fighting, Ukrainian officials say". TheGuardian.com. 26 May 2022.
  282. Markic, Igor. "Ucraina, Belgorod sotto attacco, ma i Russi stringono la morsa su Severodonetsk". Rivista Italiana Difesa (italijanščina). Coop Giornalistica La Riviera. Pridobljeno dne 22 May 2022.
  283. "Donetsk region: occupying forces capture Svitlodarsk". Yahoo News (angleščina). Pridobljeno dne 24 May 2022.
  284. "Russian troops enter outskirts of key city in eastern Ukraine's Donbas". NBC News. 30 May 2022. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  285. Thebault, Reis; Iati, Marisa; Timsit, Annabelle; Suliman, Adela; Pietsch, Bryan; Pannett, Rachel (2 June 2022). "Russia, U.S. trade barbs over weapons pledge; Severodonetsk on the brink". The Washington Post. Pridobljeno dne 5 June 2022.
  286. "Russia 'suffering huge casualties' as troops retreat: Ukraine". Al Jazeera (angleščina). 4 June 2022. Pridobljeno dne 5 June 2022.
  287. "Kremlin orders army commander Dvornikov to take Severodonetsk by June 10 — regional governor". Yahoo.com. The New Voice of Ukraine. 5 June 2022.
  288. "Ukraine war: Chemical plant hit as fighting rages in Severodonetsk". BBC News. June 12, 2022. [3]
  289. "Ukraine Allies Ponder Options As Cities Falter." By Thomas Gibbons-Neff. The NY Times. June 13, 2022. Page 1.
  290. UPI. JUNE 20, 2022. "Russian troops capture key suburb near Severodonetsk after months of battle." By Clyde Hughes. [4]
  291. "Ukraine to withdraw from key city of Severodonetsk as Russia’s advance grinds on". By Joshua Berlinger and Tim Lister. CNN. June 24, 2022. [5]
  292. 292,0 292,1 Hubenko, Dmytro (22 April 2022). "Russia eyes route to Trans-Dniester: What do we know?". Deutsche Welle.
  293. "Russia plans to seize Donbas, southern Ukraine: Military official". Al Jazeera. 22 April 2022.
  294. Gotev, Georgi (22 April 2022). "Russian general says Moscow aim is to leave Ukraine as a landlocked country". EURACTIV.com. Reuters.
  295. The Jerusalem Post staff (24 April 2022). "Russia renews Mariupol attack, missiles hit Odesa". The Jerusalem Post. Reuters.
  296. Petrenko, Roman (26 April 2022). "New explosions in Transnistria: antennas broadcasting Russian radio channel destroyed". Ukrainian Pravda.
  297. Al-Arshani, Sarah (30 April 2022). "A Russian missile strike damaged the runway of an airport in Odesa, rendering it unusable, Ukraine says". Yahoo News.
  298. Latschan, Thomas (14 May 2022). "Ukraine and Russia fight intense battles for Snake Island". Deutsche Welle. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  299. Cojan, Liviu, ur. (10 April 2022). "Dnipro airport in eastern Ukraine "completely destroyed" by new Russian military bombing: "And missiles continue to fly"". Tylaz. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  300. "Russian rockets destroy airport in Ukrainian city of Dnipro". Al Jazeera. 10 April 2022. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  301. Rai, Arpan; Bancroft, Holly (2 May 2022). "Mariupol steelworks shelling resumes as doctors describe dire bunker conditions". Yahoo! News. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  302. Harding, Luke; Koshiw, Isobel; McKernan, Bethan (13 April 2022). "Last marines defending Mariupol 'running out of ammunition'". The Guardian. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  303. "Ukraine war: Mariupol defenders will fight to the end". Radio New Zealand News. 17 April 2022.
  304. Schreck, Adam (21 April 2022). "Putin claims victory in Mariupol despite steel-mill holdouts". Associated Press. Associated Press.
  305. Prentice, Alessandra (28 April 2022). "U.N. chief Guterres calls for escape route from Mariupol 'apocalypse'". Reuters. Kyiv. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 April 2022. Pridobljeno dne 24 May 2022.
  306. "Civilians flee Azovstal bunkers in evacuation led by U.N." Reuters. 1 May 2022.
  307. "Russia shells Mariupol plant with civilians still reported trapped". Reuters. 3 May 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 May 2022. Pridobljeno dne 9 May 2022.
  308. Vasilyeva, Nataliya (5 May 2022). "Ukraine loses contact with Azovstal defenders as Russian troops storm steelworks". The Daily Telegraph.
  309. "'All' civilians have been evacuated from a besieged steel plant in Mariupol". NPR. 7 May 2022. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  310. Koshiw, Isobel (8 May 2022). "'Surrender is not an option': Azov battalion commander in plea for help to escape Mariupol". The Guardian.
  311. Petrenko, Roman (8 May 2022). "Mariupol defenders tell how the commander of marines fled the city". Pridobljeno dne 2 June 2022.
  312. Krasnolutska, Daryna; Champion, Marc (8 May 2022). "Mariupol Steel Plant's 'Dead Men' Defenders Call for Rescue Plan". Bloomberg News. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  313. Hopkins, Valerie; Nechepurenko, Ivan; Santora, Marc (16 May 2022). "Ukrainian authorities declare an end to the combat mission in Mariupol after weeks of Russian siege". The New York Times (angleščina). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 May 2022. Pridobljeno dne 16 May 2022.
  314. Virginia Harrison and agencies (17 May 2022). "Hundreds of Ukrainian troops evacuated from Mariupol steelworks after 82-day assault: Blow for Ukraine as removal of soldiers, many wounded, suggests city that became symbol of resistance has fallen into Russian hands". The Guardian. Pridobljeno dne 17 May 2022.
  315. "Azovstal siege ends as hundreds of Ukrainian fighters surrender". Reuters. Mariupol. 17 May 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 May 2022. Pridobljeno dne 17 May 2022.
  316. "Russia strikes Ukraine army base near Poland as it widens attacks". Al Jazeera. 14 March 2022. Pridobljeno dne 19 March 2022.
  317. Lister, Tim; Tawfeeq, Mohammed; Voitovych, Olga; McCarthy, Simone; John, Tara (13 March 2022). "Dozens killed as Russian forces strike targets in western Ukraine". CNN. Pridobljeno dne 19 March 2022.
  318. Zadorozhnyy, Petro; Kesaieva, Yulia; Tawfeeq, Mohammed; Federico-O'Murchú, Seán; Renton, Adam; Qiblawi, Tamara (18 March 2022). "Russia has attacked Lviv. Here's why the western city is so important to Ukraine's defense". CNN. Pridobljeno dne 19 March 2022.
  319. Mogul, Rhea; Yeung, Jessie; Woodyatt, Amy; Grez, Matias; Upright, Ed (16 May 2022). "Live updates: Russia's war in Ukraine". CNN (angleščina). Pridobljeno dne 16 May 2022.
  320. "Ukraine: Video appears to show aftermath of missile strike on air base in Chuhuiv". Sky News. 24 February 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  321. Sheetz, Michael (24 February 2022). "Satellite imagery shows Russian attack on Ukraine from space". CNBC. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  322. "Airport in central Ukraine reportedly targeted by missile fired from Belarus". The Times of Israel. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  323. @KyivIndependent (February 28, 2022). "Russia used Iskander missile systems to attack Zhytomyr Airport. The air strikes were conducted from Belarus, using Russian ballistic missile launchers. Earlier, Belarus said it wouldn't allow air strikes from its territory amid Ukraine's upcoming peace talks with Russia" (Tweet). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 March 2022. Pridobljeno dne 8 March 2022 – via Twitter.
  324. Beale, Jonathan (14 April 2022). "Ukraine's battle for control of its skies". BBC News. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  325. Bronk, Justin (28 February 2022). "The Mysterious Case of the Missing Russian Air Force". Royal United Services Institute. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  326. Liebermann, Oren (13 May 2022). "US defense secretary speaks with Russian counterpart for first time since Russia invaded Ukraine". CNN. Pridobljeno dne 15 May 2022.
  327. Trevithick, Joseph. "The Russian Air Force Just Had A Terrible Day Over Ukraine". The Drive. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  328. "Enemy loses 88 aircraft, helicopters in Ukraine – General Staff". Interfax-Ukraine. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  329. Ali, Idrees; Stewart, Phil (7 March 2022). "Putin has deployed nearly 100% of pre-staged forces into Ukraine- U.S. Official". Reuters. Washington, D.C. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 March 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  330. Bronk, Justin (24 March 2022). "Analysis: Russia falls back on urban siege warfare in Ukraine". Al Jazeera. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  331. Sheerin, Jude, ur. (18 March 2022). "How much of Ukraine's air force is still operational?". BBC News. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  332. "Russian Jets Flying 200 Sorties a Day, But Firing from Their Own Airspace, Pentagon Says". Defense One. 11 March 2022.
  333. "Russia strikes Ukraine army base near Poland as it widens attacks". Al Jazeera. 13 March 2022. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  334. Lister, Tim; Tawfeeq, Mohammed; Voitovych, Olga; McCarthy, Simone; John, Tara (13 March 2022). "Dozens killed as Russian forces strike targets in western Ukraine". CNN. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  335. "The curious case of Russia's missing air force". The Economist. 3 March 2022. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  336. Axe, David (5 May 2022). "The Ukrainian Army Is On The Attack. This Is How The War With Russia Could End". Forbes.
  337. Corfield, Gareth (19 June 2022). "How Ukraine gave Putin a bloody nose – and rewrote the future of air power". The Telegraph.
  338. "Turkey to implement pact limiting Russian warships to Black Sea". Reuters. 28 February 2022. Pridobljeno dne 17 March 2022.
  339. Tavsan, Sinan (2 March 2022). "Turkey rejects Russia's request for navy ships to pass Bosporus". Nikkei Asia. Pridobljeno dne 17 March 2022.
  340. "Russia cancelled Black Sea passage bid of four warships: Turkey". Al Jazeera. 2 March 2022. Pridobljeno dne 29 March 2022.
  341. @PokiRae_ (February 25, 2022). "Ukrainian soldier deployed on Snake Island live streamed the moment a Russian warship opened fire on the Island. All 13 soldiers lost their lives" (Tweet). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022 – via Twitter.Predloga:Primary source inline
  342. "Russian Navy Captures Ukraine's Outpost on Snake Island". The Maritime Executive. 24 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  343. Lister, Tim; Pennington, Josh (24 February 2022). "February 24, 2022 Russia-Ukraine news". CNN. Entry: Audio emerges appearing to be of Ukrainian fighters defending island from Russian warship. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  344. "Русский корабль, иди на х.й!": захисники Зміїного відповіли ворогові ['Russian ship, go on f.y!': Defenders of the Serpent responded to the enemy]. Ukrayinska Pravda (ukrajinščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  345. Visontay, Elias (25 February 2022). "Ukraine soldiers told Russian officer 'go fuck yourself' before they died on island". The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  346. Hodge, Nathan; Cotovio, Vasco; Lieberman, Oren (26 February 2022). "Pentagon denies Russia's claim that it's "highly likely" US used surveillance drones to help Ukrainian navy". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022.
  347. Фрегат України "Гетьман Сагайдачний" виведений з ладу [The frigate of Ukraine "Hetman Sagaidachny" is out of order]. Armed Forces of Ukraine (ukrajinščina). 4 March 2022. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  348. "Hetman Sahaidachny frigate, being under repair, flooded not to get to enemy – Reznikov". Interfax Ukraine. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  349. Evans, Michael (4 March 2022). "Ukraine scuttles its flagship frigate as Russians close in". The Times. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  350. Evans, Michael. "Ukraine scuttles its flagship frigate as the Russians close in". The Times. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  351. "Analysis: Russian Armed Forces capture dozen Ukrainian ships in Berdyansk". Navy Recognition. 14 March 2022. Pridobljeno dne 18 March 2022.
  352. Polityuk, Pavel; Heritage, Timothy (24 March 2022). Heavens, Andrew (ur.). "Ukraine says it has destroyed a large Russian landing ship". Reuters. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  353. Saul, Jonathan (12 March 2022). "UN to work on safe corridor for ships stranded by Ukraine conflict". Reuters. Pridobljeno dne 22 May 2022.
  354. Pedrozo, Raul (12 April 2022). "Ukraine Symposium – Maritime Exclusion Zones in Armed Conflicts". West Point. United States Military Academy. Pridobljeno dne 22 May 2022.
  355. "Communication from the Government of the Russian Federation" (PDF). Mission of the Russian Federation to the IMO. International Maritime Organization. 28 March 2022. Circular Letter No.4543. Pridobljeno dne 8 June 2022.
  356. "Maritime Security and Safety in the Black Sea and Sea of Azov". International Maritime Organization. Pridobljeno dne 22 May 2022.
  357. "Russia confirms severe damage to Black Sea Fleet Flagship Moskva, Crew Abandoned Ship". Free Press Journal. 14 April 2022. Pridobljeno dne 14 April 2022.
  358. "Russian warship Moskva has sunk – state media". BBC News. 14 April 2022. Pridobljeno dne 14 April 2022.
  359. Polityuk, Pavel; Piper, Elizabeth (15 April 2022). "Ukraine says fighting rages in Mariupol, blasts rattle Kyiv". Reuters.
  360. "Ukrainian Military Says Drone Destroys Russian Landing Craft Near Snake Island In Black Sea". RadioFreeEurope/RadioLiberty.
  361. "Russian landing craft in Black Sea's Snake Island sunk in drone strike, claims Ukraine". WION News. 7 May 2022. Pridobljeno dne 7 May 2022.
  362. Payne, Stetson (7 May 2022), Ukraine Strikes Back: Su-27s Bomb Occupied Snake Island In Daring Raid, The Drive, pridobljeno dne 8 May 2022
  363. 363,0 363,1 "Lavrov said Russians would let through ships carrying grain if Ukraine demined ports". Yahoo. 31 May 2022. Pridobljeno dne 1 June 2022.
  364. Sanger, David E.; Barnes, Julian E. (14 April 2022). "C.I.A. Director Airs Concern That Putin Might Turn to Nuclear Weapons". The New York Times. Washington, D.C. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 April 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  365. "Russia to deploy new intercontinental nuclear missiles by autumn". Al Jazeera. 23 April 2022.
  366. "Russia's Lavrov Warns of 'Real' Danger of World War III". The Moscow Times. 25 April 2022.
  367. Ellyatt, Holly; Turak, Natasha; Macias, Amanda (26 April 2022). "Pentagon chief calls Russia nuclear rhetoric 'dangerous'; U.S. to send diplomats back to Ukraine". CNBC.
  368. O'Neil, Tyler (27 April 2022). "Zelenskyy demands 'global control' over Russia's nuclear capabilities after 'completely irresponsible actions'".
  369. Wolfgang, Ben (27 April 2022). "Angry Putin wields energy, nuclear threats against West". Washington Times.
  370. "Pentagon press secretary John Kirby holds a news briefing". PBS News Hour. 27 April 2022.
  371. "Hearing on Nuclear Readiness Amid Russia-Ukraine War". C-SPAN. 4 May 2022. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  372. "Russian will not use nuclear weapons in Ukraine, foreign ministry says". Reuters. 6 May 2022. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  373. Keaten, Jamey (23 May 2022). "'Never have I been so ashamed': Russian envoy criticizes war". Associated Press. Davos. Pridobljeno dne 11 June 2022.
  374. "Russia won't use tactical nuclear weapons in Ukraine, says ambassador to UK". BBC News. 29 May 2022. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  375. "Japan vows bigger security role in region to tackle threats". By MARI YAMAGUCHI and SYAWALLUDIN ZAIN – Associated Press. January 10, 2022. [6]
  376. "Japan PM Kishida eyes attending NPT review conference in August". KYODO NEWS. June 10, 2022. [7]
  377. "Conference on catastrophic effects of nuclear arms to open in Vienna". June 19, 2022. NHK World News. [8]
  378. Raghavan, Sudarsan; O'Grady, Siobhán; Shefte, Whitney; Khudov, Kostiantyn (28 February 2022). "In a Kyiv under siege, neighbors dig trenches and raise barriers to brace for Russian assault". The Washington Post. Kyiv. ISSN 0190-8286. OCLC 2269358. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 30 May 2022.
  379. Kirby, Jen (3 March 2022). "The other members of Ukraine's resistance". Vox. Pridobljeno dne 10 March 2022.
  380. 380,0 380,1 380,2 Hunter, Daniel (1 March 2022). "How Ukrainian Civilians Are Resisting Military Force". YES! Magazine. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  381. Motyl, Alexander J. (12 April 2022). "Russians Likely to Encounter Growing Guerrilla Warfare in Ukraine". Foreign Policy. Pridobljeno dne 13 April 2022.
  382. "Ukrainian Civilians Take On Russian Invaders With Words And Deeds". Radio Free Europe/Radio Liberty. 28 February 2022. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  383. Schwirtz, Michael; Santora, Marc; Hill, Evan; Cardia, Alexander (5 March 2022). "Ukrainian protesters take to the streets in occupied Kherson". The New York Times. ISSN 1553-8095. OCLC 1645522. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 March 2022. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  384. "Ukrainian authorities accuse Russians of opening fire on civilian protest". CNN International. 5 March 2022. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  385. "Ordinary Ukrainians are resisting Vladimir Putin's occupying force in Kherson and elsewhere". The Economist. 9 March 2022. Pridobljeno dne 10 March 2022.
  386. 386,0 386,1 Judah, Tim (10 April 2022). "How Kyiv was saved by Ukrainian ingenuity as well as Russian blunders". Financial Times.
  387. "Zelensky: 700,000 soldiers defending Ukraine now". The Kyiv Independent. 21 May 2022. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  388. Hopkins, Valerie (28 February 2022). "Initial talks between Russia and Ukraine yield no resolution". The New York Times. ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2022. Pridobljeno dne 16 March 2022.
  389. Reevell, Patrick; Hutchinson, Bill (2 March 2022). "2nd round of talks between Russia and Ukraine end with no cease-fire". ABC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2022. Pridobljeno dne 15 March 2022.
  390. "Ukraine and Russia hold third round of talks". Deutsche Welle. Reuters, Agence France-Presse, Deutsche Presse-Agentur. 7 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2022. Pridobljeno dne 15 March 2022.
  391. Roshchina, Olena (28 February 2022). Переговори делегацій України та Росії почалися [Negotiations between the delegations of Ukraine and Russia began]. Українська правда [Ukrayinska Pravda] (ukrajinščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 March 2022. Pridobljeno dne 7 March 2022. Neznan parameter |trans-quote= ni upoštevan (pomoč); Neznan parameter |script-quote= ni upoštevan (pomoč)
  392. Tanner, Jari (12 May 2022). "Finland's leaders call for NATO membership 'without delay'". Associated Press. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  393. 393,0 393,1 "Military assistance to Ukraine" (PDF). House of Commons Library. 25 February 2022. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  394. "Turkey, Ukraine sign military cooperation agreements". ABC News. 17 October 2020. Pridobljeno dne 12 March 2022.
  395. Brennan, Margaret; Watson, Eleanor (20 January 2022). "U.S. and NATO to surge lethal weaponry to Ukraine to help shore up defenses against Russia". CBS News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022.
  396. Ripley, Tim (18 January 2022). "UK supplies anti-tank weapons to Ukraine". Janes Information Services. Pridobljeno dne 16 March 2022.
  397. "NATO to deploy thousands of commandos to nations near Ukraine". Al Jazeera. 25 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  398. "Germany to ship anti-aircraft missiles to Ukraine — reports". Deutsche Welle. 3 March 2022.
  399. "Defence Secretary statement to the House of Commons on Ukraine: 9 March 2022". GOV.UK. Pridobljeno dne 12 March 2022.
  400. Chalmers, John (24 February 2022). "NATO has no plans to send troops into Ukraine, Stoltenberg says". Reuters.
  401. Dimsdale, Connie (25 February 2022). "How the response to Russia's invasion would be different if Ukraine was a Nato member". i.
  402. Bond, Ian (22 February 2022). "The west knows the cost of appeasement. We can't rule out any option for stopping Putin". The Guardian. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  403. Lewis, Simon; Melander, Ingrid (4 March 2022). "NATO rejects Ukraine no-fly zone, unhappy Zelenskiy says this means more bombing". Reuters. Pridobljeno dne 5 March 2022.
  404. Vogt, Adrienne; Said-Moorhouse, Lauren; Ravindran, Jeevan; Wilkinson, Peter; Yeung, Jessie; Lendon, Brad; George, Steve; Wagner, Meg (26 February 2022). "Blinken authorizes $350 million more in US military assistance to Ukraine". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  405. Vogt, Adrienne; Said-Moorhouse, Lauren; Ravindran, Jeevan; Wilkinson, Peter; Yeung, Jessie; Lendon, Brad; George, Steve; Wagner, Meg (26 February 2022). "$350 million in US military assistance will include "anti-armor and anti-aircraft systems," official says". CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 26 February 2022.
  406. "EU shuts airspace to Russian airlines, will buy Ukraine arms". AP News. Associated Press. 27 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022. Pridobljeno dne 28 February 2022.
  407. Blenkinsop, Philip; Siebold, Sabine (27 February 2022). "EU tightens Russian sanctions and buys weapons for Ukraine". Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 March 2022.
  408. Schmitt, Eric (12 March 2022). "The White House approves $200 million in arms and equipment for Ukraine". The New York Times. Pridobljeno dne 23 March 2022.
  409. Emmott, Robin; Melander, Ingrid (17 March 2022). "NATO vows more help for Ukraine, begins planning to adapt to 'new reality'". Reuters. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  410. "EU support to Ukraine: Council agrees on third tranche of support under the European Peace Facility for total €1.5 billion". 13 April 2022.
  411. Park, Chan-kyong (11 April 2022). "Zelensky cites Korean war in appeal to Seoul to send anti-aircraft weapons". South China Morning Post. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  412. Slawson, Nicola (12 April 2022). "First Thing: Russia using weapons 'smuggled by Iran' in Ukraine". The Guardian. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  413. Garzon, Elsy Fors (19 April 2022). "Romania to modify its laws to deliver weapons to Ukraine". Prensa Latina.
  414. "Romania is planning to hand over lethal weapons to Ukraine". «Ukrainian Military Center» Public Organization. 19 April 2022.
  415. Ali, Ayeza (27 April 2022). "Romanian Defense Minister Says Weapons Supplies To Ukraine Not On Agenda". Pakistan Point.
  416. Herszenhorn, David M.; Bayer, Lili (26 April 2022). "US rallies global allies to help Ukraine repel Russia". Politico. Pridobljeno dne 27 April 2022.
  417. "War in Ukraine: U.S. dramatically upgrades its aid package to Kyiv". Le Monde. 29 April 2022.
  418. "Ukraine gets over $12 billion in weapons, financial aid since start of Russian invasion- Ukraine's PM". Reuters. 5 May 2022.
  419. Fram, Alan (11 May 2022). "House approves $40B in Ukraine aid, beefing up Biden request". Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 May 2022. Pridobljeno dne 28 May 2022.
  420. "Biden signs $40 billion aid package for Ukraine during trip to Asia". CNBC (angleščina). 21 May 2022. Pridobljeno dne 31 May 2022.
  421. Scholtes, Jennifer; O'Brien, Connor (19 May 2022). "Senate clears $40B Ukraine aid package". Politico (angleščina). Pridobljeno dne 31 May 2022.
  422. "Ukraine is to receive a new batch of Caesar ACS from France". «Ukrainian Military Center» Public Organization. 30 May 2022.
  423. "55th Brigade receives CAESAR ACS". «Ukrainian Military Center» Public Organization. 25 May 2022.
  424. Rushworth, Nicholas (10 June 2022). "Meet the Ukrainian forces using French-supplied Caesar howitzers". France 24. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10 June 2022. Alt URL
  425. "Ukrainian Army Uses New Caesar Long-Range Howitzer Supplied By France". Radio Free Europe/Radio Liberty. 10 June 2022.
  426. "What is HIMARS? The advanced rocket system US is sending Ukraine". Al Jazeera. 1 June 2022.
  427. "Will US rockets for Ukraine be a game changer in the war against Russia?". Australian Broadcasting Corporation (ABC). 1 June 2022.
  428. "US will send HIMARS precision rockets to Ukraine". Defense News (angleščina). 1 June 2022.
  429. Koshiw, Isobel (10 June 2022). "We're almost out of ammunition and relying on western arms, says Ukraine".
  430. Sand, Leo (2022-06-13). "Ukraine war: Every bridge leading to key city Severodonetsk destroyed". BBC.com (angleščina). Pridobljeno dne 2022-06-14.
  431. Rathbone, John Paul; Olearchyk, Roman (2022-06-13). "Military briefing: which weapons has Ukraine received and how many more does it need?". ft.com (angleščina). Pridobljeno dne 2022-06-14.
  432. "Why western weapons aren't reaching Ukrainian troops". DW News. YouTube. 13 June 2022.
  433. LeBlanc, Paul (28 February 2022). "Why the US isn't sending troops into Ukraine". CNN. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  434. Timsit, Annabelle; Taylor, Adam; Cheng, Amy (1 March 2022). "Ukraine is asking foreigners to help fight Russia. Some are heeding the call, despite enormous risks". The Washington Post. Pridobljeno dne 12 March 2022.
  435. 435,0 435,1 Abend, Lisa (7 March 2022). "Meet the Foreign Fighters Risking Their Lives in Ukraine". Time. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  436. Bilefsky, Dan; Hopkins, Valerie (9 June 2022). "3 Foreign Fighters in Ukraine's Army Sentenced to Death in Russian-Held Territory". The New York Times. ISSN 1553-8095. OCLC 1645522. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 June 2022. Pridobljeno dne 20 June 2022.
  437. "Britons, Moroccan sentenced to death in separatist-held Ukraine". Aljazeera.com. Al Jazeera Media Network. 9 June 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9 June 2022. Pridobljeno dne 20 June 2022.
  438. Lemon, Jason (3 March 2022). "Russia Vows Prosecution of Foreign Fighters After 16K Join Ukraine". Newsweek. Pridobljeno dne 4 March 2022.
  439. "Ukraine war: Putin seeks foreign volunteers to fight in Ukraine". BBC News. 11 March 2022. Pridobljeno dne 13 March 2022.
  440. Ball, Tom (11 March 2022). "African fighters prepare to join Russian troops". The Times. Pridobljeno dne 14 March 2022.
  441. "US intelligence helped Ukraine sink Russia's flagship cruiser Moskva". Australian Broadcasting Corporation. 6 May 2022.
  442. "National Police Chief: 1,200 bodies of dead Ukrainians not yet identified". Interfax-Ukraine.
  443. Saidel, Peter (23 May 2022). "Number of Civilian Deaths Confirmed by Ukraine Reaches 4,600". The Wall Street Journal. News Corp. Pridobljeno dne 2 June 2022.
  444. "Обзор социально-гуманитарной ситуации, сложившейся на территории Донецкой Народной Республики вследствие военных действий в период с 18 по 24 июня 2022 г." [Overview of the social and humanitarian situation that has developed on the territory of the Donetsk People's Republic as a result of military operations in the period from June 18 to June 24, 2022] (ruščina).
  445. 445,0 445,1 445,2 "The overview of the current social and humanitarian situation in the territory of the Donetsk People's Republic as a result of hostilities in the period from 19 and 25 February 2022". Human Rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic. 12 February 2022. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  446. "61 LPR residents killed in Ukrainian army strikes since February 17 - JCCC". Lugansk Media Centre. 23 June 2022. Pridobljeno dne 23 June 2022.
  447. "Ukraine: civilian casualty update 27 June 2022". Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. 27 June 2022. Pridobljeno dne 27 June 2022.
  448. "Russian Defense Ministry to publish data on military deaths from Ukrainian documents". TASS. 16 April 2022. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  449. Gibbons-Neff, Thomas; Schwirtz, Michael (19 April 2022). "Russia's Thrust in Eastern Ukraine Combines Firepower and New Caution". The New York Times. Pridobljeno dne 19 April 2022.
  450. "10,000 Ukrainian soldiers killed, Kyiv says". BBC News. 11 June 2022. Pridobljeno dne 11 June 2022.
  451. "Ukraine lost about 10,000 soldiers in war with Russia – Arestovich".
  452. 452,0 452,1 "Tens of thousands have been killed since the invasion, says Ukrainian defense minister". 16 June 2022.
  453. 453,0 453,1 "UKRAINE'S ARMED FORCES DESTROY ABOUT 35,750 ENEMY TROOPS". Ukrinform. 1 July 2022. Pridobljeno dne 1 July 2022.
  454. 454,0 454,1 Ivshina, Olga; Prosvirova, Olga (21 March 2022). "BBC investigation reveals confirmed Russian military deaths". BBC News. Pridobljeno dne 21 March 2022. Ukrainian military sources say that so far as many as 15,000 have been killed, though this figure may include injured as well as dead.
  455. 455,0 455,1 "ВСУ: Российские потери составляют почти 22 тысячи человек". BBC News Russian. 24 April 2022. Pridobljeno dne 24 April 2022.
  456. Mehta, Amar. "Ukraine war: Putin accuses West of plot to destroy Russia – and says secret service foiled attempt to kill journalist". Sky News.
  457. Зубкова, Даша (25 April 2022). "Russian Troops Personnel Losses On April 24 Up 100 To 21,900 Killed, Equipment By 11 Tanks And 2 Aircraft". Ukrainian News Agency.
  458. Что мы знаем о потерях России в Украине за четыре месяца войны
    "Russian casualties in Ukraine. Mediazona count, updated". Meduza. 20 May 2022. Pridobljeno dne 20 May 2022.
  459. "Война в цифрах". 30 June 2022. Pridobljeno dne 30 June 2022.
  460. "Обзор социально-гуманитарной ситуации, сложившейся на территории Донецкой Народной Республики вследствие военных действий в период с 18 по 24 июня 2022 г." ombudsman-dnr.ru.
  461. Новости, Р. И. А. (5 April 2022). Буча и концентрированное зло: последний аргумент против русских [Butch and concentrated evil: the last argument against the Russians]. РИА Новости (ruščina).
  462. "Overview of the social and humanitarian situation that has developed on the territory of the Donetsk People's Republic as a result of military operations in the period from 2 to 8 April 2022". Human Rights Ombudsman in the Donetsk People's Republic. 8 April 2022. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  463. 463,0 463,1 "As Russian Troop Deaths Climb, Morale Becomes an Issue, Officials Say". The New York Times. 17 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 March 2022. Pridobljeno dne 16 March 2022.
  464. Meyer, David (14 March 2022). "Why is it so hard to get accurate death tolls in the Russia-Ukraine war?". Fortune. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  465. Roth, Andrew (22 March 2022). "How many Russian soldiers have died in the war in Ukraine?". The Guardian. Pridobljeno dne 22 March 2022.
  466. 466,0 466,1 "Russia admits 'significant losses of troops' in Ukraine". 8 April 2022. Pridobljeno dne 8 April 2022.
  467. 467,0 467,1 "Ukraine not to reveal own military death toll until war ends". www.ukrinform.net.
  468. "Ukraine conflict death toll: what we know". France 24. 13 April 2022. Pridobljeno dne 20 April 2022.
  469. Khurshudyan, Isabelle; Witte, Griff (26 February 2022). "Civilians are dying in Ukraine. But exactly how many remains a mystery". The Washington Post. Pridobljeno dne 21 March 2022.
  470. "Ukraine: Civilian casualties as of 24.00 15 March 2022 [EN/RU/UK] – Ukraine". ReliefWeb. 15 March 2022. Pridobljeno dne 17 March 2022.
  471. "Reliable death tolls from the Ukraine war are hard to come by – the result of undercounts and manipulation". The Conversation. 4 April 2022.
  472. Choi, Joseph (24 February 2022). "Ukrainian ambassador says Russian platoon surrendered to Ukrainian forces". The Hill. Pridobljeno dne 29 March 2022.
  473. "Moscow: Nearly 500 of its troops have been killed in Ukraine". WHDH. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2 March 2022. Pridobljeno dne 3 March 2022.
  474. Abdulkerimov, Bahtiyar (20 March 2022). "Ukraine holding 562 Russian prisoners of war". Anadolu Agency. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  475. "Ukraine, Russia Exchange Prisoners For First Time Since Invasion, Ukrainian Military Officer Says". Radio Free Europe/Radio Liberty. 1 March 2022. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  476. Ljunggren, David (17 March 2022). "Ukraine swapped nine Russian soldiers to free detained mayor". Reuters. Pridobljeno dne 25 March 2022.
  477. "Ukraine announces first proper POWs exchange with Russia". Interfax. 24 March 2022. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  478. "Today's key developments". BBC News. 24 March 2022. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  479. "Some 86 Ukrainian servicemen released under exchange with Russia – President's Office dpty head". Interfax-Ukraine. 1 April 2022. Pridobljeno dne 6 April 2022.
  480. "Ukraine war latest: Red Cross forced to postpone evacuation of Mariupol". BBC News.
  481. Villarreal, Daniel (8 March 2022). "Ukraine government says Russian POWs will 'work to revive' economy". Newsweek. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  482. "Prisoners of war in the Russian invasion of Ukraine must be protected". Amnesty International. 7 March 2022. Pridobljeno dne 22 March 2022.
  483. "Ukraine: Respect the Rights of Prisoners of War". Human Rights Watch. 16 March 2022. Pridobljeno dne 19 March 2022.
  484. "Ukraine promises "immediate investigation" after video surfaces of soldiers shooting Russian prisoners". CNN. 27 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 March 2022. Pridobljeno dne 28 March 2022.
  485. "Does video show Russian prisoners being shot?". BBC News. 30 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 March 2022. Pridobljeno dne 31 March 2022.
  486. "Ukraine: Apparent POW Abuse Would Be War Crime". Human Rights Watch. 31 March 2022. Pridobljeno dne 1 April 2022.
  487. Hill, Evan (6 April 2022). "Video appears to show Ukrainian troops killing captured Russian soldiers". The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 7 April 2022.
  488. "Video appears to show Ukrainian forces killing Russian captive". Reuters. 7 April 2022. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  489. "Update on the human rights situation in Ukraine (Reporting period: 24 February – 26 March)" (PDF). United Nations Human Rights Monitoring Mission in Ukraine.
  490. "Protecting Ukrainian refugees: What can we learn from the response to Kosovo in the 90s?". British Future. 7 March 2022. Pridobljeno dne 29 March 2022.
  491. "IntelBrief: China Seeks to Balance Its Interests as Russia's War on Ukraine Intensifies". The Soufan Center. 4 March 2022. Pridobljeno dne 29 March 2022. Over a week into the Russian invasion of Ukraine, the war has raged on, spurring the most serious humanitarian crisis in Europe since the wars in the Balkans in the 1990s.
  492. Beaumont, Peter (6 March 2022). "Ukraine has fastest-growing refugee crisis since second world war, says UN". The Guardian. Pridobljeno dne 8 March 2022.
  493. Aguilera, Jasmine (25 February 2022). "Russia's Invasion of Ukraine May Trigger a Refugee Crisis. Here's How the World Is Preparing". Time. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 February 2022. Pridobljeno dne 25 February 2022.
  494. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani UNHCR-Ukraine ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  495. Michaels, Samantha (7 March 2022). "More Than 1.5 Million Refugees Have Fled Ukraine". Mother Jones. Pridobljeno dne 10 March 2022.
  496. "Refugees flee Ukraine for the EU, men told to stay and fight". ABC News. 26 February 2022. Pridobljeno dne 3 March 2022.
  497. "Ukraine". IDMC (angleščina). Pridobljeno dne 15 May 2022.
  498. "Ukraine war latest: Our neighbours want us dead, Zelensky tells Israeli MPs". BBC News. Pridobljeno dne 20 March 2022.
  499. "Why banning men from leaving Ukraine violates their human rights". The Conversation. 8 March 2022.
  500. "Russia hits Ukraine fuel supplies, airfields in new attacks". Associated Press. 27 February 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2022. Pridobljeno dne 27 February 2022.
  501. Tondo, Lorenzo (9 March 2022). "Ukraine urged to take 'humane' approach as men try to flee war". The Guardian. Pridobljeno dne 9 March 2022.
  502. Men, some in their teens, join Ukraine's resistance fighters | DW News. DW News. 5 March 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 March 2022. Pridobljeno dne 8 March 2022 – via YouTube.
  503. "Situation Ukraine Refugee Situation". data2.unhcr.org. UNHCR. Pridobljeno dne 15 May 2022.
  504. "How the Czech Republic's Vietnamese community is rallying for refugees". euronews (angleščina). 6 April 2022. Pridobljeno dne 15 May 2022.
  505. "Over 20,000 Ukrainians arrive in Turkey, says top official". Hürriyet Daily News. 8 March 2022. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  506. "İçişleri Bakanı Soylu: 58 bin Ukraynalı savaş sonrası Türkiye'ye geldi" [Interior Minister Soylu: 58 thousand Ukrainians came to Turkey after the war] (turščina). BBC. 22 March 2022. Pridobljeno dne 24 March 2022.
  507. "How many refugees have fled Ukraine and where are they going?". BBC News. 30 March 2022. Pridobljeno dne 15 April 2022.
  508. Peter, Laurence (27 March 2022). "Russia transfers thousands of Mariupol civilians to its territory". BBC News. Pridobljeno dne 1 April 2022.
  509. 509,0 509,1 Mackintosh, Eliza; Ochman, Oleksandra; Mezzofiore, Gianluca; Polglase, Katie; Rebane, Teele; Graham-Yooll, Anastasia (8 April 2022). "Russia or die: After weeks under Putin's bombs, these Ukrainians were given only one way out". CNN. Pridobljeno dne 9 April 2022.