Ylva Johansson

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ylva Johansson
Evropska komisarka za notranje zadeve
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
1. december 2019
PredsednikUrsula von der Leyen
PredhodnikDimitris Avramopoulos
Ministrica za zaposlovanje
Na položaju
3. oktober 2014 – 10. september 2019
Ministrski predsednikStefan Löfven
PredhodnikElisabeth Svantesson
NaslednikEva Nordmark
Ministrica za socialno varstvo in zdravstveno varstvo starejših
Na položaju
13. september 2004 – 6. oktober 2006
Ministrski predsednikGöran Persson
PredhodnikBerit Andnor
NaslednikCristina Husmark Pehrsson (Social Security)
Maria Larsson (Elderly Healthcare)
Ministrica za šolstvo
Na položaju
7. oktober 1994 – 7. oktober 1998
Ministrski predsednikIngvar Carlsson
Göran Persson
PredhodnikBeatrice Ask
NaslednikIngegerd Wärnersson
Osebni podatki
Rojstvo13. februar 1964({{padleft:1964|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1] (60 let)
Občina Huddinge[d][1]
Politična strankaLeva stranka (pred 1992)
Socialni demokrati (1992–danes)
Druga politična
pripadnost
Stranka evropskih socialistov
ZakonciBo Hammar (ločena)
Erik Åsbrink (2002–2015)
IzobrazbaUniverza v Lundu
Stockholm Institute of Education
Poklicpolitičarka

Ylva Julia Margareta Johansson, švedska političarka, * 13. februar 1964, Huddinge, Švedska.

Je švedska političarka, ki je od leta 2019 evropska komisarka za notranje zadeve. Pred tem je bila v švedski vladi ministrica za šolstvo, in sicer med letoma 1994 in 1998, ministrica za socialno delo in zdravstveno varstvo starejših od leta 2004 do 2006 in ministrica za zaposlovanje od leta 2014 do 2019. Od leta 2006 je članica švedskega Riksdaga.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Johanssonova je študirala na univerzi Lund in na Stockholmskem inštitutu za izobraževanje 1983–88 in 1991–92. Po diplomi je delala kot učiteljica matematike, fizike in kemije.[2]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Zgodnji začetki[uredi | uredi kodo]

Na splošnih volitvah leta 1988 je bila izvoljena za poslanko Riksdaga za stranko Levica - komunisti (VPK). Kasneje je zapustila stranko in se pridružila Socialnim demokratom.

Od leta 1992 do 1994 je Johanssonova delala kot učiteljica, dokler je premier Ingvar Carlsson ni postavil za šolsko ministrico v svoji vladi. Leta 1998 sta s takratnim ministrom za finance Erikom Åsbrinkom obelodanila, da sta se zaljubila in ob tem izrazila namero, da se ločita od svojih partnerjev. Kmalu zatem je Johanssonova zapustila vlado in nadalje delovala v zasebnem sektorju.

Leta 2004 je premier Göran Persson Johanssonovo v svoji vladi imenoval na mesto ministrice za zdravje in oskrbo starejših.[3]

Ministrica za zaposlovanje[uredi | uredi kodo]

Johanssonova je bila od leta 2014 ministrica za zaposlovanje v vladi predsednika vlade Stefana Löfvena. V času svojega delovanja je delala na poostritvi zakonodaje o priseljevanju delavcev.[3]

Na kongresu stranke socialdemokratov leta 2013 je bil določen cilj, da bi imela Švedska najnižjo stopnjo brezposelnosti v EU. Medtem, ko so bili na oblasti Socialni demokrati in Stranka zelenih, se je brezposelnost v drugih državah EU zmanjšala bolj kot na Švedskem, do leta 2019 pa je mesto Švedske na lestvici brezposelnosti padlo na 18 s stopnjo brezposelnosti 6,2%. Prvo mesto je zasedla Češka pri 1,7%.[4]

Evropska komisarka[uredi | uredi kodo]

Po evropskih volitvah 2019 je Löfven Johanssonovo predlagal za švedsko kandidatko za evropsko komisarko.[5][6]

Na parlamentarnem zaslišanju oktobra 2019 v Evropskem parlamentu je Johanssonova prejela tudi vprašanje, ali se bo švedska politika o kriminalu med tolpami in migracijah izvažala na raven EU. Johanssonova je odgovorila, da je "ponosna, da je Švedska sprejela toliko beguncev".[7][8]

V začetku marca 2020 je predsednica komisije Ursula von der Leyen Johanssonovo imenovala v posebno delovno skupino za usklajevanje odziva Evropske unije na pandemijo COVID-19.[9]

Politična stališča[uredi | uredi kodo]

Johanssonova je bila opisana kot "levo krilo socialdemokratov".[2]

V razpravi EU o novem migracijskem paktu septembra 2020 je dejala, da "imamo veliko migracij v Evropsko unijo in to potrebujemo" zaradi staranja Evrope, obenem pa je opozorila, da "tisti, ki niso upravičeni do bivanja," v Uniji ne morejo ostati; vsi, ki imajo pravico zaprositi za azil, nimajo pravice ostati v Evropski uniji."[10][11]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Johanssonova ima z nekdanjim možem Bo Hammarjem dva otroka, z Erikom Åsbrinkom pa sina. Je častna članica švedskega nogometnega kluba Hammarby IF.[2]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Asker B., Norberg A. Enkammarriksdagen 1971-1993/94 ledamöter och valkretsar / på Riksdagens uppdrag utarbetad av Björn Asker och Anders Norberg. — 1996. — Vol. 1. — str. 88.
  2. 2,0 2,1 2,2 Meet the commissioners Politico Europe, September 9, 2019.
  3. 3,0 3,1 Esha Vaish, Johan Sennero and Johan Ahlander (1. avgust, 2018), Sweden Inc. sounds alarm as election signals jobs clampdown on immigrants Reuters.
  4. Ridderstolpe, Erik; Eriksson, Mats (23. januar 2019). »Mål om lägst arbetslöshet inom EU borta«. Sveriges Radio (v švedščini). Pridobljeno 7. oktobra 2019.
  5. Sweden nominates Ylva Johansson as new European Commissioner Government of Sweden, press release of August 9, 2019.
  6. Rafaela Lindeberg (August 8, 2019), Sweden Nominates Ylva Johansson for European Commission Post Bloomberg News.
  7. SVT (1. oktober 2019). »Ylva Johansson får vänta på EU-godkännande efter utfrågning« (v švedščini). Pridobljeno 2. oktobra 2019.
  8. Ekot. »Inget grönt ljus för Ylva Johansson«. Sveriges Radio (v švedščini). Pridobljeno 2. oktobra 2019.
  9. Laura Kayali, Paola Tamma and Hans von der Burchard (April 9, 2020), France’s freewheeling Thierry Breton rises to the crisis Politico Europe.
  10. »Ylva Johansson eudebates the New Pact on Asylum and Migration with LIBE MEPs in Brussels«. Youtube / EU Debates | eudebates.tv channel. 24. september 2020.
  11. Swedish minister does U-turn on comments about Sweden's sex crimes, thelocal.se (The Local), 2017-03-02.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Ylva Johansson - Stran z informacijami na spletni strani švedske vlade
  • Regeringens heta romans - članek v Aftonbladetu, 23. september 1998 o sporočilu za javnost Ylve Johansson in Erika Åsbrinka. (V švedščini)
  • Ylva Johansson na spletnem mestu Riksdag