Haag

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Haag

Den Haag
Od zgoraj navzdol, iz leve proti desni: Het Plein, Palača miru, Binnenhof, Kurhaus, Mestna hiša
Od zgoraj navzdol, iz leve proti desni: Het Plein, Palača miru, Binnenhof, Kurhaus, Mestna hiša
Zastava Haag
Zastava
Grb Haag
Grb
Geslo: 
Vrede en Recht (Mir in Pravica)
Prikaz pozicije Haaga na mestni mapi Južne Holandije
Lokacija v Južni Holandiji
Koordinati: 52°04′48″N 04°18′36″E / 52.08000°N 4.31000°E / 52.08000; 4.31000
Suverena državaKraljevina Nizozemska
ProvincaJužna Holandija
SubregijaHaaglanden
Upravljanje
 • TeloMestni svet
 • ŽupanJan van Zanen (VVD)
 • AldermenRobert van Asten (D66)
Površina
 • Urbano
28.631 km2
 • Metropolitansko obm.
1,256,400 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2021)[2][3]
 • mesto in občina549,163
Časovni pasUTC+1 (CET)
Klicna številka070, 015
Spletna stran[www.denhaag.nl www.denhaag.nl]
Lega mesta na Nizozemskem

Haag (nizozemsko ´s-Gravenhage ali Den Haag) je mesto na Nizozemskem, ki leži na obali Severnega morja, glavno mesto nizozemske province Južna Holandija. S približno pol milijona prebivalci je za Amsterdamom in Rotterdamom tretje največje mesto v državi.

V mestu je sedež nizozemske vlade in parlamenta, vrhovnega sodišča ter državnega sveta in vseh tujih veleposlaništev, vendar je po ustavi glavno mesto države Amsterdam. V Haagu je tudi sedež Organizacije za prepoved kemičnega orožja, Meddržavnega sodišča in Mednarodnega kazenskega sodišča, s čimer je eno pomembnejših središč Organizacije združenih narodov.



Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antika[uredi | uredi kodo]

Območje sedanjega Haaga je bilo del rimske province Spodnja_Germanija in je bila ob meji imperija, in Gornjegermansko – Retijskega limesa. Leta 1997 so bili v kraju Wateringse Veld odkriti rimski miljniki. Originali so sedaj shranjeni v "Museon" muzeju. Rimski miljniki kažejo oddaljenost od najbližjega rimskega mesta, Forum Hadriani (danes Voorburg), in jih lahko postavimo v čas vladanja cesarjev Antonin Pij (138-161; steber je datiran v leto 151), Karakala (211–217), Gordijan_III. (238–244), in Decij (249–251).

Srednji in novi vek[uredi | uredi kodo]

Ulica v Haagu slika Sybrand van Beest, cca. 1650, slika se nahaja v Kraljevem gradu v Varšavi

Že v 11. stoletju je bila v bližini današnjega Binnenhofa vas, v kateri so imeli grofje Holandski stavbo, v kateri so bivali oziroma v kateri so prenočevali le med lovom. Holandski grof Floris IV. je bil na tem območju lastnik dveh dvorov, tretjega, stoječega ob današnjem Hofvijverju pa naj bi leta 1229 kupil od ženske imenovane Meilendis in ga nameraval pregraditi v velik grad. Vendar je kmalu leta 1234 umrl v viteškem turnirju. [4] Njegov sin in naslednik holandski grof Viljem II. je živel v tem dvoru in ko je bil izvoljen za Rimsko-nemškega kralja leta 1248, se je vrnil v Haag in dal na mestu tega dvora zgraditi grad »kraljevo palačo«, ki se je kasneje imenovala Binnenhof ("Notranji dvor"). Vendar je umrl leta 1256, še preden je bil grad dokončan. Njegov sin, Floris V., je gradnjo dokončal. V tem času je nastala tudi Viteška dvorana, [5][6] kjer sedaj tretjo nedeljo v septembru kralj uradno odpre zasedanje parlamenta z branjem govora iz prestola. Die Haghe je bilo ime vasi okoli Binnenhof prvič omenjene v listini iz leta 1242. Od leta 1358 je kraj postal glavna rezidenca grofov Holandije. Vas se je nahajala v ambachth, podeželskem okraju Monster, ki so mu vladali gospodje iz Monster-ja. Ti so želeli več neposredne kontrole nad vasjo, vendar so grofje vas razdelili in oblikovali ločen ambacht imenovan Haagambacht, ki so mu vladali neposredno Grofje Holandski. Območje Haagambachta je bilo razširjeno v času vladavine Florisa V. [7]

Pod dolgo vladavino Albrehta Bavarskega od leta 1358 do 1404, ki je bil tudi grof Holandije, je mesto doživelo velik razcvet. Vendar je bil Haag do 17. stoletja utrjen le z zemeljskimi zidovi in plitvimi jarki; in ni nikoli prejel uradno mestnih pravic. [8] Kljub temu je prebivalstvo imelo nekaj privilegijev, tudi na področju davkov. Leta 1560 je mesto dobilo manjšo mestno hišo in odobrena je bila kamnita mestna utrdba. Vendar to ni bilo končano pravočasno, da bi zaščitili prebivalstvo pred grožnjami osemdesetletne vojne. Haag je bil v tem obdobju večkrat oplenjen in požgan. Ko je Burgundska dinastija leta 1432 podedovala deželi Holandijo in Zeeland, so imenovali mestodržca za vladanje v njihovih posestih s Stanovi Holandije in Zahodne Frizije kot posvetovalnim svetom. Čeprav je bil njihov sedež v Haagu, je bilo mesto podrejeno pomembnejšim centrom vladanja kot Bruselj in Mechelen, od koder so suvereni vladali močno centralizirani Burgundski Nizozemski.[8]

Na začetku nizozemske osamosvojitvene vojne ali »osemdesetletne vojne« (1568 - 1648), se je odsotnost mestnega obzidja pokazala kot katastrofalna, saj so španske čete z lahkoto okupirale mesto. Leta 1575 so Stanovi Holandije, začasno delujoči v mestu Delft, celo nameravali razrušiti mesto, vendar je bila namera opuščena po posredovanju Viljema I. Oranskega. Leta 1588 je Haag postal stalni sedež Holandskih stanov, kot tudi Splošnih stanov Nizozemske republike.[9] Po letu 1648 je bil Haag sedež mestodržca Republike sedmih združenih provinc. Začelo se je obdobje velikega razcveta. Johann Moritz von Nassau je dal zgraditi Mauritshuis (zdaj muzej). Zgrajene so bile elegantne hiše za dvor, člane vlade in predstavnike tujih držav. Veliko primerov teh hiš, zgrajenih med letoma 1750 in 1900, je še vedno mogoče najti po vsem mestnem središču.

Novejša zgodovina[uredi | uredi kodo]

Stara mestna hiša v Haagu iz okoli leta 1900

Leta 1806, ko je bila Kraljevina Holandija marionetna država Prvega francoskega cesarstva, je kralj Ludvik Bonaparte uradno razglasil Haag za mesto. [10] Po Napoleonskih vojnah sta bili moderna Belgija in Nizozemska kombinirani v Kraljevino Združene Nizozemske, da bi se oblikovala kot »buffer« med Francijo in Nemčijo. Za glavno mesto sta bila kot kompromis določena imenoma vsaki dve leti Bruselj in Amsterdam, z vlado, ki je ostala v Haagu. Po odcepitvi Belgije leta 1830, je Amsterdam ostal glavno mesto Nizozemske, medtem ko je bila vlada v Haagu. Ko je vlada začela igrati pomembnejšo vlogo v nizozemski družbi po letu 1850, se je Haag hitro razširil. Rastoče mesto si je priključilo del podeželske občine Loosduinen leta 1903 in v celoti leta 1923.[11] V 20. stoletju so v mestu zgradili številna stanovanja za javne uslužbence in navadne ljudi, vključno s slikarsko četrtjo (Schilderswijk), ki danes velja za "problematično".

Mesto je utrpelo veliko škodo med drugo svetovno vojno. Med nemško okupacijo je bilo pobitih veliko Judov. Poleg tega je bil skozi mesto zgrajen Atlantski_zid zaradi česar so nacistični okupatorji podrli veliko četrti. Dne 3. marca 1945 je britansko Kraljevo_vojno_letalstvo pomotoma bombardiralo četrt Bezuidenhout. Cilj so bile instalacije za V-2 rakete v bližnjem parku Haagse Bos. Bombe so padle na gosto poseljen in zgodovinski del mesta.[12]

Po vojni je Haag postal največje gradbišče v Evropi. Mesto se je močno razširilo proti jugozahodu, uničena območja pa so bila hitro obnovljena. Okoli leta 1965 je število prebivalcev doseglo vrhunec pri 600.000. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se večinoma bele družine srednjega razreda preselile v sosednja mesta, kot je Voorburg, Leidschendam, Rijswijk in (predvsem) Zoetermeer.


Panorama mesta
Panorama mesta

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Kerncijfers wijken en buurten" [Key figures for neighbourhoods]. CBS Statline (nizozemščina). CBS. 2 July 2013. Pridobljeno dne 12 March 2014.
  2. "Bevolkingsontwikkeling; regio per maand" [Population growth; regions per month]. CBS Statline (nizozemščina). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno dne 24. julij 2014.
  3. "Bevolkingsontwikkeling; regio per maand" [Population growth; regions per month]. CBS Statline (nizozemščina). CBS. 26. junij 2014. Pridobljeno dne 24. julij 2014.
  4. "De geschiedenis van den Haag: graaf Floris IV". Geschiedenis van Den Haag (nizozemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 April 2019. Pridobljeno dne 16 June 2018.
  5. "Den Haag en graaf Willem II". Geschiedenis van Den Haag (nizozemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 April 2019. Pridobljeno dne 16 June 2018.
  6. "Het Binnenhof: ontstaat". Geschiedenis van Den Haag (nizozemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 April 2019. Pridobljeno dne 16 June 2018.
  7. "Het dorp Die Haghe: het ontstaan". Geschiedenis van Den Haag (nizozemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 April 2019. Pridobljeno dne 16 June 2018.
  8. 8,0 8,1 "Geschiedenis van Den Haag". Geschiedenis van Zuid-Holland (nizozemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 June 2018. Pridobljeno dne 16 June 2018.
  9. "De allerkortste geschiedenis van Den Haag". Merkboek Den Haag (nizozemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 June 2018. Pridobljeno dne 16 June 2018.
  10. "A short history of The Hague". Denhaag.nl. 28 November 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 April 2014. Pridobljeno dne 9 April 2014.
  11. Predloga:Repertorium Nederlandse Gemeenten
  12. "Bombardement op Bezuidenhout maart 1945" [Bombing of the Bezuidenhout March 1945] (nizozemščina). Koninklijke Bibliotheek. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 December 2013. Pridobljeno dne 5 December 2013.