Severno morje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Severno morje
Severno morje.jpg
LegaZahodna in Severna Evropa
Koordinate56°N 3°E / 56°N 3°E / 56; 3 (North Sea)Koordinati: 56°N 3°E / 56°N 3°E / 56; 3 (North Sea)
Vrstamorje
Glavni dotokiBaltsko morje, Elbe, Weser, Ems, Ren/Waal, Meuse, Šelda, Spey, Don, Dee, Tay, Forth, Tyne, Wear, Tees, Humber, Temza
Države porečjaZdruženo Kraljestvo (predvsem Anglija in Škotska), Norveška, Danska, Nemčija (predvsem Spodnja Saška in Schleswig-Holstein), Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija, Švica, Italija, Liechtenstein, Avstrija, Češka
Maks. dolžina960 km
Maks. širina580 km
Površina570.000 km2
Povp. globina95 m
Maks. globina700 m
Količina vode54.000 km3
Slanost3,4 to 3,5%
Maks. temperatura18 °C
Min. temperatura6 °C
ReferenceSeatemperature.org in Royal Belgian Institute of Natural Sciences

Severno morje [séverno mórje] je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu. Njegov stranski odcep je ožina Skagerrak med Dansko, Norveško in Švedsko, ki se prek ožin Kattegat, Øresund, Mali Belt in Veliki Belt povezuje z Baltskim morjem. Na jugu se Severno morje z ostalim delom Atlantika povezuje prek Dovrskih vrat in Rokavskega preliva, na severu pa prek Norveškega morja.

Glavne reke, ki se izlivajo v Severno morje, so Elba (pri Cuxhavnu), Vezera (pri Bremerhavnu), Ems pri Emdenu, Ren in Maas pri Rotterdamu, Šelda pri Flushingu, Temza in Humber (pri Hullu). Ena najbolj prometnih svetovnih umetnih vodnih poti, Kielski prekop, povezuje Severno morje z Baltskim.

Pod morskim dnom so velike količine nafte in zemeljskega plina.

Obala Severnega morja pri Lønstrupu na Danskem

Njegovo sedanje ime verjetno izhaja iz frizijskega pogleda nanj, saj ta nizozemska provinca leži prav na jugu morja. Danci morje imenujejo tudi Vesterhavet (poleg Nordsøen). Beseda pomeni Zahodni ocean, kar je logično, saj leži zahodno od Danske.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Severno morje na Rimskih zemljevidih leta 395

V antičnih časih so morje imenovali Oceanum oziroma Mare Germanicum, kar pomeni Ocean oziroma Morje Germanov.[1] To ime se je v angleščini in drugih jezikih skupaj z imenom Severno morje uporabljalo do zgodnjega 18. stoletja, do konca naslednjega pa je bil ta izraz tudi v Nemčiji redko uporabljan celo med učenjaki.

V času Starih Rimljanov in pred njimi, je Severno morje pomenilo pot med Evropo in Veliko Britanijo.[2] Rimljani so morje prečkali. Med drugim je morje prečkal tudi Julij Cezar, ko je napadel Britanijo.[3] Začela se je trgovina med Rimskimi pristanišči v Franciji in med Britanijo. Pozneje so morja prečkala germanska plemena, v času preseljevanja ljudstev. To so bili Juti, Angli in Sasi (leto 449). Leta 793 se je začela tako imenovana doba vikingov.[4] Z Viljemom Osvajalecem je Severno morje izgubilo vlogo invazijske poti. Pomembnejše vloge so dobila druga morja. V času Hanse je morje ponovno pridobilo na pomenu.[5] V nizozemski zlati dobi je morje služilo kot začetna točka pred velikimi potovanji.[6]

Morje je odigralo pomembno vlogo v prvi in drugi svetovni vojni, kot meja med Veliko Britanijo in Nemčijo.

Morje je leta 1953 poplavilo in zahtevalo prek 2000 nizozemskih in britanskih žrtev.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Zemljevid Hartmann Schedel 1493 File:Schedelsche Weltchronik d 287.jpg: Baltsko morje je poimenovano "Mare Germanicum", Severno morje pa "Oceanus Germanicus"
  2. Green, Dennis Howard (2003). The Continental Saxons from the Migration Period to the Tenth Century: An Ethnographic Perspective. Frank Siegmund. Boydell Press. str. 48–50. ISBN 9781843830269.
  3. "The Roman Conquest of Britain". Pridobljeno dne 2007-11-22.
  4. Graham-Campbell, James; David M. Wilson (2001). "Salt-water bandits". The Viking World (Digitized by Internet Archive online) (3 izd.). London: Frances Lincoln Ltd. str. 10 and 22. ISBN 0-7112-1800-5. Pridobljeno dne 2008-12-01.
  5. Lewis, H. D.; Ross, Archibald; Runyan, Timothy J. (1985). European Naval and Maritime History, 300–1500. Indiana University Press. str. 128. ISBN 9780253320827.
  6. Donald J. Harreld, Brigham Young University. "EH.Net Encyclopedia: Dutch Economy in the "Golden Age" (16th–17th Centuries)". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-09-30. Pridobljeno dne 2007-07-24.
  7. Coastal Flooding: The great flood of 1953. Investigating Rivers. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 November 2002. Pridobljeno dne 24 July 2007.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]