Schleswig-Holstein

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Schleswig-Holstein
Zastava Grb
Flag of Schleswig-Holstein.svg Coat of arms of Schleswig-Holstein.svg
Lega
Zemljevid Nemčije z označeno lego Schleswig-Holsteina
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Osnovni podatki
Država Flag of Germany.svg Nemčija
NUTS-regija Flag of Europe.svg DEF
ISO 3166-2 DE-SH
Glavno mesto Kiel
Površina  15.799 km²
Prebivalstvo 2.834.641  (30.6.2007)
 - Gostota 180 /km²
BDP (nominalni) 73,63 milijard € (2011)[1]
Politika
Ministrski predsednik Torsten Albig (SPD)
Vladajoči stranki CDU, SPD
Glasov v Zveznem svetu 4 (od 69)
Uradna spletna stran www.schleswig-holstein.de

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela. Leži na skrajnem severu države; na severu meji na Dansko, na jugu na (od vzhoda proti zahodu) Mecklenburg-Predpomorjansko, Spodnjo Saško in Hamburg. Z vzhodne strani ga obdaja Baltsko, z zahodne pa Severno morje. Glavno in največje mesto je Kiel.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Deželno ozemlje[uredi | uredi kodo]

Čeprav imata že od leta 1460 skupno oblast, sta Schleswig na severu in Holstein na jugu ločeni pokrajini z različno pokrajinsko identiteto. Meja med njima poteka po rekah Eider in Levensau severno od Kiela. Poleg njiju današnji Schleswig-Holstein obsega tudi območje nekdanjega vojvodstva Lauenburg in nekdaj neodvisno mesto Lübeck.

Naravne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Schleswig-holsteinsko gričevje, pogled z Bungsberga.

Schleswig-Holstein se deli na tri značilne vzdolžne pasove v smeri sever-jug: na zahodu Marsch (močvirnata območja), v osrednjem delu Geest (peščena, valovita pokrajina nastala v ledenih dobah) in na vzhodni strani Schleswig-holsteinsko gričevje (tu leži tudi najvišji vrh, 168 m n.m. visoki Bungsberg). Predvsem zahodna obala je močno členjena s polotoki, ob njej ležijo Severnofrizijski otoki. Bolj oddaljen v smeri odprtega morja leži otok Helgoland, ki se geološko razlikuje od ostalih. Na vzhodni obali leži edinih šest fjordov na ozemlju Nemčije in tretji največji nemški otok Fehmarn.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Poleg večinskega nemškega prebivalstva na ozemlju dežele živita še dve avtohtoni narodni skupnosti. V Schleswigu so to Danci, na obali Severnega morja pa Frizijci. Po drugi svetovni vojni je bil Schleswig-Holstein dežela z največjim deležem pribežanega prebivalstva, predvsem iz Pomorjanskega in Vzhodne Prusije. Nasprotno pa ima Schleswig-Holstein najnižji delež priseljencev izmed vseh zahodnonemških zveznih dežel, kar se pripisuje predvsem odročni legi in medlemu gospodarskemu razvoju. Največja skupina priseljencev so Turki (42.000), tem pa sledijo priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije (14.000).

Holstentor (Holsteinska vrata), Lübeck

Največja mesta so Kiel (235.000), Lübeck (211.000), Flensburg (87.000), Neumünster (78.000) in Nordestedt (72.000). Vsa druga naselja imajo manj kot 50.000 prebivalcev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Deželna oblast[uredi | uredi kodo]

Struktura oblasti[uredi | uredi kodo]

Stavba Deželnega zbora

Deželni zbor (Landtag Schleswig-Holstein) in Vlada (Landesregierung Schleswig-Holstein) imata sedež v Kielu, najvišje sodišče (Oberlandesgericht) pa v Schleswigu. Schleswig-Holstein je edina nemška zvezna dežela, ki še vedno nima lastnega organa ustavnosodne kontrole; v skladu z deželno ustavo in Temeljnim zakonom to nalogo opravlja Zvezno ustavno sodišče. Za ustavni sistem v Schleswig-Holsteinu je značilna širša uporaba institutov neposredne demokracije kot drugod po Nemčiji.

Po volitvah 20. februarja 2005 je na oblasti velika koalicija, sestavljena iz CDU in SPD. Poleg njiju imajo sedeže v deželnem zboru še FDP, Zeleni in SSW. Naslednje volitve bodo leta 2010.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Dežela se upravno deli na enajst okrajev (Landkreis) in štiri svobodna mesta (kreisfreie Stadt).

Okraji:

Schleswig-Holstein Kreise (nummeriert).svg
  1. Dithmarschen, sedež v Heideju (HEI)
  2. Vojvodstvo Lauenburg (Herzogtum Lauenburg), sedež v Ratzeburgu (RZ)
  3. Severna Frizija (Nordfriesland), sedež v Husumu (NF)
  4. Vzhodni Holstein (Ostholstein), sedež v Eutinu (OH)
  5. Pinneberg, sedež v Pinnebergu (PI)
  6. Plön, sedež v Plönu (PLÖ)
  7. Rendsburg-Eckernförde, sedež v Rendsburgu (RD)
  8. Schleswig-Flensburg, sedež v Schleswigu (SL)
  9. Segeberg, sedež v Bad Segebergu (SE)
  10. Steinburg, sedež v Itzehoeju (IZ)
  11. Stormarn, sedež v Bad Oldesloeju (OD)

Svobodna mesta:

  1. Flensburg (FL)
  2. Kiel (KI)
  3. Lübeck (HL)
  4. Neumünster (NMS)

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Schleswig-Holstein je že zgodovinsko gospodarsko šibka dežela z le dvema večjima centroma (Kiel in Lübeck). Sorazmerno velik del prebivalstva je še vedno zaposlen v kmetijstvu in ribištvu. Industrija se je tu razvila relativno pozno in je bila kmalu zatem prizadeta zaradi strukturnih sprememb. Tudi ponovna združitev Nemčije v 1990 je imela za deželo negativne posledice, saj se je spremenila iz dežele prejemnice pomoči v deželo dajalko pomoči.

V ekonomskem smislu je možno razlikovati tri velika območja: hitro rastočo okolico Hamburga (ljudsko ime Speckgürtel - Pas slanine), posebno šibko zahodno obalo (kmetijstvo, turizem, izkoriščanje vetrne energije) in pristaniška mesta (predvsem Flensburg, Kiel, Lübeck) na vzhodni obali (trgovina, promet, ladjedelništvo). V zadnjih letih se povečuje pomen pomorske trgovine v Baltskem morju, predvsem zaradi povezav s Skandinavijo, Rusijo in Baltskimi deželami. Kiel je za Rostockom drugo največje trajektno pristanišče v Nemčiji.

V treh mestih v Schleswig-Holsteinu se nahajajo jedrske elektrarne: Brunsbüttel, Brokdorf in Krümmel.

V primerjavi kupne moči z ostalimi deli EU dosega Schleswig-Holstein indeks 104.1 (EU-27:100) (2004).

Kultura[uredi | uredi kodo]

Jezik[uredi | uredi kodo]

Uradni in dominantni jezik je nemški, nizka nemščina ima status regionalnega, danščina, frizijščina in romščina pa položaj manjšinskih jezikov. S posebnim zakonom iz leta 2004 je postala frizijščina v Okraju Severna Frizija in na Helgolandu (Okraj Pinneberg) drugi uradni jezik.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V deželi je le ena univerza, in sicer v Kielu (ustanovljena 1665).

Vera[uredi | uredi kodo]

Večina prebivalstva (56.3%) je protestantov in pripadajo Severnolabski evangeličansko-luteranski cerkvi s sedežem v Kielu.

V strukturi Rimskokatoliške cerkve spada celotno deželno ozemlje v Nadškofijo Hamburg. Katoličanov je 6,1%.

Poleg teh dveh večjih skupin v Schleswig-Holsteinu živi 25.000 muslimanov, 15.000 članov manjših evangeličanskih cerkva, 6.800 članov Danske cerkve in 1.800 Judov.

Šport[uredi | uredi kodo]

Zaradi dolge morske obale so zelo razviti vodni športi, predvsem jadranje in športno ribištvo. Kiel spada med svetovne metropole jadralcev, v letih 1936 in 1972 je gostil jadralska tekmovanja v okviru olimpijskih iger, ki jih je gostila Nemčija.

Schleswig-Holstein je po Nemčiji in zunaj nje znan po dveh izmed najboljših nemških rokometnih klubov: THW Kiel in SG Flensburg-Handewitt. Leta 2007 sta se pomerila v finalu rokometne lige prvakov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Bruto domači proizvod". Portal Zveznega statističnega urada Nemčije (v nemščini). Pridobljeno dne 2013-02-09. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]