Kristijan VIII. Danski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kristijan VIII.
Christianviiidenmark.jpg  *
Louis Aumont (1831): Kristijan Friderik
Kralj Danske
Vladanje3. december 1839 – 20. januar 1848
Kronanje28. junij 1840
kapela Frederiksborške palače
Predhodnik Friderik VI.
Naslednik Friderik VII.
Kralj Norveške
Vladanje17. maj – 10. oktober 1814
Predhodnik Friderik VI.
NaslednikKarel II.
Rojstvo(1786-09-18)18. september 1786
Palača Christiansborg, Kopenhagen  *
Smrt20. januar 1848 (1848-01-20) (61 let)
Pala Amalienborg, Kopenhagen  *
PokopRoskildska stolnica
Zakonecvojvodinja Šarlota Friderika Mecklenburg-Schwerinska,
Karolina Amalija Schleswig-Holstein-Sonderborg-Augustenburška
Otroci Friderik VII.
Polno ime
Kristijan Friderik
Vladarska hišaOldenburgi
OčeFriderik, dedni danski knez
MatiZofija Friderika Mecklenburg-Schwerinska
Veroizpovedluteranska

Kristijan VIII. je bil od leta 1839 do 1848 kralj Danske in kot Kristijan Friderik[1] leta 1814 kralj Norveške, * 18. september 1786, Kopenhagen, Danska, † 20. januar 1848, Kopenhagen, Danska.

Mladost[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil v palači Christiansborg v Kopenhagnu kot najstarejši sin dednega kneza Friderika Danskega in Norveškega in vojvodinje Zofije Friderike Mecklenburg-Schwerinske. Stara starša po očetovi strani sta bila kralj Friderik V. Danski-Norveški in njegova druga žena, vojvodinja Julijana Marija Brunswick-Wolfenbüttelska.

Kristijanova mati je umrla leta 1794, ko je bil Kristijan star komaj osem let. Oče mu je umrl leta 1805, ko je imel devetnajst let. V otroštvu in mladosti je bil deležen temeljitega in obširnega izobraževanja in stikov z umetniki in znanstveniki na očetovem dvoru. Podedoval je talente svoje zelo nadarjene matere in zaradi ljubeznivosti in čednega videza postal v Kopenhagnu zelo priljubljena oseba.

Poroki[uredi | uredi kodo]

21. junija 1806 se je v Ludwigslustu poročil s svojo sestrično, vojvodinjo Šarloto Frideriko Mecklenburg-Schwerinsko, hčerko Friderika Franca I., velikega vojvode Mecklenburg-Schwerina, in princese Luize Saxe-Gotha-Altenburške. Njun prvorojenec je Kristijan Friderik je 8. aprila 1807 umrl. Njun drugi sin je postal danski kralj Friderik VII. Zakon se je končal z ločitvijo leta 1810 po Friderikini obtožbi za prešuštvo.[2]

Drugič se je poročil 22. maja 1815 s princeso Karolino Amalijo Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburško, hčerko Luize Avguste Danske, edine sestre kralja Friderika VI. Zakon je ostal brez otrok. Zakonski par je živel dokaj odmaknjeno življenje v literarnih in znanstvenih krogih, dokler ni Kristijan nasledil danski prestol.[3]

Kristijan je imel deset zunajzakonskih otrok, za katere je dobro poskrbel. Domneva se, da so bili ti zunajzakonski otroci vključeni v pravljice Hansa Christiana Andersena, vendar je za to domnevo zelo malo dokazov.[4]

Kralj Norveške[uredi | uredi kodo]

Kristijan Friderik leta 1813, star 27 let

Maja 1813 je bil Kristijan kot dedič danskega in norveškega kraljestva poslan na Norveško kot stattholder, kraljev najvišji zastopnik na Norveškem. Njegova naloga je bila obuditi zvestobo Norvežanov Oldenburški dinastiji, ki jo je globoko zatreslo Friderikovo katastrofalno zavezništvo z Napoleonom I. Francoskim. Kristijan je storil vse, kar je lahko, da bi okrepil vezi med Norvežani in dansko vladarsko hišo. Čeprav je njegovim prizadevanjem nasprotovala tako imenovana švedska stranka, ki si je želela dinastično zvezo s Švedsko, se je potem, ko je Kielski sporazum prisilil Dansko, da se je odpovedala Norveški v korist Švedske, postavil na čelo norveške stranke neodvisnosti. Na skupščini norveškega visokega plemstva je bil 16. februarja 1814 izvoljen za regenta Norveške.[5]

Njegovo izvolitev je potrdila Norveška ustanovna skupščina (Riksforsamlingen) na zboru v Eidsvollu 10. aprila 1814. 17. maja je ustavo podpisal Kristijan kot enoglasno izvoljeni norveški kralj Kristijan Friderik. Kristijan je nato poskušal vzbuditi zanimanje velikih sil za Norveško, vendar mu to ni uspelo. Na zahtevo predstavnikov velikih sil, naj poskrbi za sklenitev zveze Norveške in Švedske skladno z zahtevami Kielskega sporazuma, je odgovoril, da kot ustavni kralj ne more ukreniti ničesar brez soglasja parlamenta (Storting), slednji pa ni mogel biti sklican, dokler so trajale sovražnosti s Švedsko.[6]

Kristijanovemu izmotavanju je sledil kratek švedski vojni pohod, v katerem je bila norveška vojska poražena. Kratki vojni so sledila Mosska konvencija 14. avgusta 1814. Na konvenciji so se ogovorili, da Kristijan Friderik prenese izvršilno oblast na Storting in nato odstopi in se vrne na Dansko. Storting je v zameno sprejel ustavne amandmaje, potrebne za sklenitev personalne unije s Švedsko. 4. novembra 1814 je bil za novega norveškega kralja izvoljen Karel XIII. Švedski.[7]

Kralj Danske[uredi | uredi kodo]

Kristijan VIII. s soprogo Karolino Amalijo Schleswig-Holstein-Sonderburg-Augustenburško med njegovim maziljenjem v kapeli Frederiksborške palače 28. junija 1840

2. decembra 1839 je nasledil danski prestol kot Kristijan VIII. Liberalna stranka je od njega veliko pričakovala, vendar je bila kmalu razočarana, ker je nenehno zavračal vse liberalne projekte. Obljubil je samo administrativno reformo. Njegov odnos do naraščajočih nacionalnih nemirov v vojvodinah Schleswig in Holstein se je pogosto zdel obotavljiv in mlačen, kar je škodilo njegovemu položaju. Idejo, da je Schleswig prav za prav dansko ozemlje, je jasno podprl šele leta 1846.[8]

Kot kralj je nadaljeval svoje pokroviteljstvo nad astronomijo in z zlatimi medaljami nagradil odkritje kometov s teleskopom. Leta 1821 je finančno podprl Heinricha Christiana Schumacherja pri ustanavljanju časopisa Astronomische Nachrichten (Astronomske novice), enega prvih mednarodnih časopisov na področju astronomije,[9] ki še vedno izhaja.[10]

Med njegovim vladanjem je Danska leta 1845 prodala Britaniji še zadnje ostanke Danske Indije (Tranquebar v južni Indiji in Serampore v Bengaliji).

Kristijanov edini v zakonu rojeni sin je postal danski kralj Friderik VII. Bil je trikrat poročen, vendar ni imel nobenega zakonitega potomca. Kristijan je želel preprečiti mogočo nasledstveno krizo in dosegel, da so za kronskega princa izbrali Kristijana IX., vojvodo Schleswiga, Holsteina in Lauenburga iz stranske veje Oldenburgov. Izbira je bila uradno uzakonjena z mednarodnim sporazumom, sklenjenim 31, julija 1853 v Londonu.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Kralj Kristijan je umrl leta 1848 v palači Amalienborg zaradi zastrupitve krvi. Pokopan je bil v Roskildski stolnici na otoku Zelandu (Sjælland). Nekaj zgodovinarjev in biografov je prepričanih, da bi Kristijan dal Danski svobodno ustavo, če bi živel dovolj dolgo. Njegove zadnje besede nej bi bile "Ni mi uspelo" (Jeg nåede det ikke).[11]

Časti[uredi | uredi kodo]

Predniki[uredi | uredi kodo]

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
8. Kristijan VI. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
4. Friderik V. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
9. Zofija Magdalena Brandenburg-Kulmbaška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
2. Friderik, dedni knez Danske
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
10. Ferdinand Albert II., vojvoda Brunswick-Wolfenbüttelski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
5. Julijana Marija Brunswick-Wolfenbüttelska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
11. vojvodinja Antoinetta Brunswick-Wolfenbüttelska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
1. Kristijan VIII. Danski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
12. Kristijan Ludvik II., vojvoda Mecklenburg-Schwerinski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
6. vojvoda Ludvik Mecklenburg-Schwerinski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
13. vojvodinja Avgusta Karolina Mecklenburg-Streliška
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
3. vojvodinja Zofija Friderika Mecklenburg-Schwerinska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
14. Franc Josias, vojvoda Saxe-Coburg-Saalfeldski
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
7. kneginja Šarlota Zofija Saxe-Coburg-Saalfeldska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
15. kneginja Ana Zofija Schwarzburg-Rudolstadska
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Christian 8. Den Store Danske. Pridobljeno 15. avgusta 2016.
  2. Charlotte Frederikke. Den Store Danske. Pridobljeno 15. avgusta 2016.
  3. Caroline Amalie (1796 - 1881). Dansk Kvindebiografisk leksiko. Pridobljeno 15. avgusta 2016.
  4. Rossel 1996, str. 6.
  5. Knut Mykland. Christian Frederik. Norsk biografisk leksikon. Pridobljeno 15. avgusta 2016.
  6. Kong Christian Frederik. kongehuset.no. Pridobljeno 15. avgusta 2016.
  7. Knut Dørum. Christian Frederik. Store norske leksikon. Pridobljeno 15. avgusta 2016.
  8. Christian VIII. Allgemeine Deutsche Biographie. Pridobljeno 15. avgusta 2016.
  9. Jurgen Hamel. Heinrich Christian Schumacher - mediator between Denmark and Germany; Centre of Scientific Communication in Astronomy. str. 99-120. Around Caspar Wessel and the Geometric Representation of Complex Numbers (2001), the Proceedings of the Wessel Symposium at The Royal Danish Academy of Sciences and Letters, Copenhagen, 11.-15 avgust 1998.
  10. "Astronomische Nachrichten". Astrofizikalni inštitut Potsdam. 
  11. Christian 8. gravsted.dk. Pridobljeno 15. avgusta 2016.
  12. Le livre d'or de l'ordre de Léopold et de la croix de fer, Volume 1 /Ferdinand Veldekens
  13. T.F. Boettger. Chevaliers de la Toison d'Or. Knights of the Golden Fleece.
Kristijan VIII. Danski
Oldenburška dinastija
Rojen: 18. september 1786 Umrl: 20. januar 1848
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Friderik VI.
Kralj Danske
Vojvoda Schleswiga in Holsteina
in Saxe-Lauenburga

3. december 1839 – 20. januar 1848
Naslednik: 
Friderik VII.
Kralj Norveške
17. maj – 10. oktober 1814
Naslednik: 
Karel II.
Položaji v vladnih službah
Predhodnik: 
Friderik Hessenski
Generalni guverner Norveške
1. maj 1813 – 16. februar 1814
Naslednik: 
Hans Henrik Essenski