Astronomija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Astronomíja (starogrško αστρονομία: astronomía < ἄστρον: ástron + νόμος: nómos – dobesedno zakon o zvezdah) ali zvezdoslôvje[1] je znanstvena veda, ki se ukvarja z opazovanjem in razlago zunajzemeljskih pojavov v Vesolju. Ukvarja se z nebesnimi telesi, tematsko pa je razdeljena na Osončje, njegove planete, spremljevalce planetov, naravne satelite (trabanti, sateliti, lune ali meseci), na zvezde (zvezde stalnice oziroma nepremičnice), na galaksije (megličaste zvezdne sestave, ki vsebujejo po nekaj sto milijard zvezd). Posebno poglavje predstavlja teoretična astronomija, ki zajema povezovanje znanih dejstev o nebesnih telesih v skladno oblikovane fizikalne modele in matematične enačbe. Ukvarja se tudi z modeliranjem simulacij razvoja posameznih teles, kar nam daje bodisi vpogled na razvoj na primer našega planeta Zemlje, ali prikazuje in odraža pojave, ki spremljajo razvoj zvezde.

Ástrofízika je mlajša veda, ki se ukvarja z uporabo fizikalnih zakonov pri astronomskih pojavih. Astrofizika še posebej tako zajema področje zvezd (zvezdna astronomija in zvezdna statistika) in se ukvarja z razlago vseh pojavov in parametrov (atributov), ki so bistvenega pomena za razvoj posameznega objekta in poskuša iz znanih dejstev strniti smiselne in lepo oblikovane, in seveda enostavne, fizikalne enačbe.

Astronomija pri Slovencih[uredi | uredi kodo]

Z astronomijo so se Slovenci na začetku ukvarjali skoraj izključno kot samouki.[2] Tisti, ki so ustvarjali konec 19. in v 20. stoletja so pisali v slovenščini, prej pa je prevladovala latinščina. Najverjetneje je prvi poljudni spis iz astronomije v slovenskem jeziku prispeval naš prvi pesnik Valentin Vodnik v "Lublanskih novicah", v sredo 14. februarja 1798.[op 1] Članek pripoveduje o vesoljskih telesih, kometih, planetih in o opazovanjih.[3] Drugi poljudni astronomski spis, napisan v slovenščini je napisal Janez Cigler leta 1843 v Bleiweisovih Novicah.[4]

Začetniki astronomije na Slovenskem so bili:

  • Herman Koroški (okoli 1100–okoli 1160) – zelo znano je Hermanov prevod Ptolomajevega Planispheriuma iz leta 1143. Naslov lahko prevedemo kot "Nebesna ravnina" ali "Zvezda karta". Za ta prevod, se je dolgo časa verjelo, da je edina znana povezava na Ptolomejev original. Kasneje so našli še arabski prevod, ki ga hranijo v Carigradu.[5]
  • Janez Lezicij (1242–?)
  • Bernard Perger (okoli 1440–okoli 1501) – cesarju je posredoval svoje almanahe (koledarje), v katerih so se po takratnih navadah prepletali astronomski podatki z astrološkimi napovedmi in zdravniškimi nasveti.[6] V rokopisu je ostal koledar z astronomskimi podatki za obdobje 1482–1500.
  • Andrej Perlah (1490–1551) – obnavljal in razširjal je almanahe, letopise, efemeride in koledarje z astrološko in astronomsko tematiko svojih predhodnikov. V astronomskih efemeridah je že obravnaval lege planetov med seboj in lege planetov glede na svetlejše zvezde. Izdelal je tudi več astronomskih instrumentov, med njimi astrolab s katerim je opazoval Soncu najbližji planet Merkur. Perlah je naš prvi astronom, ki nam je zapustil tiskana dela.[7]
  • Andrej Kobav (1593–1654) – na Dunaju je leta 1643 izdal knjigo Vindiciae astronomicae theticae pro Dionysio cognomento Exiguo ... seu nato, mortuo redivivoque Iesu homini Deo ... vota dissertatio, to je polemično astronomsko delo, v katerem je citiral Keplerja in Kopernika.[8]
  • Janez Jakob Olben (1643–1725) – leta 1704 je objavil delo Nove florijanske efemeride. Na dvanajstih velikih straneh je objavil osnovne podatke o dnevni svetlobi, izračunane za zemljepisno širino in obzorje St. Floriana.[9] Njegovo rokopisno zapuščino hrani samostan v St. Florianu v Linzu.[10]
  • Benedikt Ferretti (1655–1730) - kranjski ljubitelji astronomije so zgradili v 17. in 18. stoletju tri zvezdarne. Prvo si je v Ljubljani v Tivoliju postavil astronom Benedikt Ferretti.[11]
  • Janez Jurij Hočevar (1656–1714) - izdal je knjigi De cometis (1696) in Observationes astronomicae circa stellas fixas et errantes (1696) ter še nekaj astroloških del.
  • Franc Breckerfeld (1681–1744) - bil je astronom na kraljevski zvezdarni v Cluju v Romuniji.
  • Ivan Dizma Florjančič de Grienfeld (1691–1757 ?) - v njegovih dveh latinskih rokopisih, ki ju hrani NUK v Ljubljani, so ohranjene številne razprave iz astronomije in matematike, tabele z navodili za uporabo pri astronomskem računanju, tabele in teorija gibanja Sonca in deloma Lune ter planetov po gregorijanskem koledarju za ljubljanski poldnevnik, geometrijski priročnik, kvadratura kroga ter lastna opazovanja Sonca in Lune. [12][13]
  • Janez Benjamin Erberg (1699–1759) -- Pisal je o sončnih urah. Naslov njegove disertacije je bil Komentarji k sistemu astronomije in sončne ure, dodani častem Marije, prevzvišene kraljice nebes in zvezd.[14]
  • Ferdinand Avguštin Hallerstein (1703–1774) - bil je dvorni astronom in vodja astronomskega observatorija v Pekingu.[15] Kot astronom je bil na dvoru tako priljubljen, da je bil imenovan za mandarina.[16]
  • Janez Krstnik Schoettl (1724–1777) - v Sloveniji je opravil prvo zabeleženo opazovanje navideznega prečkanje Venere čez Sončevo ploskev. Ta redki astronomski pojav opazoval zjutraj, 6.6. 1761.[17]
  • Gregor Schoettl (1732–1777)
  • Gabriel Gruber (1740–1805) - na svoji brodarski šoli je poučeval tudi astronomijo, znanje astronomije je bilo posebej koristno za plovbo po morju in tako je bila Gruberjeva brodarska šola tudi navtična šola.[18]
  • Josip Križan (1841 – 1921)
  • Anton Ambschel (1749–1821)
  • Jurij Vega (1754–1802) - opazoval je Sončev mrk in obravnaval tretji izpopolnjeni Keplerjev zakon. Proučeval je gibanje planetov okrog Sonca in Keplerjevo enačbo itn. Leta 1801 je Vega s pomočjo svojih logaritmov, medsebojne oddaljenosti planetov in obhodnih dob izračunal maso do tedaj sedmih poznanih planetov.[19]
  • Matija Vertovec (1784–1851) – leta 1847 je v 16 nadaljevanjih izšla v Novicah njegova razprava z naslovom Zvezdoslovje. V poljudni obliki je obdelal skoraj vso takratno splošno astronomijo. V tej razpravi so prvi zametki slovenskega astronomskega izrazoslovja.
  • Viljem Ogrinc (1845 – 1883)
  • Ivan Sušnik (1854–1942)
  • Ivan Tomec (1880–1950) - posvetil se je predvsem rednemu opazovanju Sončevih peg. Od bolezni ohromelemu je podatke z refraktorja beležil prijatelj Kunaver. [20]
  • Pavel Kunaver (1889–1988) - objavil je številne astronomske prispevke v reviji Proteus in v dnevnem časopisju. Astronomsko znanje je širil zlasti med šolsko mladino. Zanjo je ustanovil prve astronomske opazovalnice v Sloveniji. S področja astronomije je napisal osem poljudnih knjig, med najbolj znanimi je knjiga Pravljica in resnica o zvezdah, ki je bila že večkrat ponatisnjena.[21]
  • Lavo Čermelj (1889–1980) - leta 1934 je napisal prvi uradni in po sprejetem učnem načrtu napisan srednješolski slovenski učbenik astronomije. Njegov naslov je bil Kozmografija za višje razrede srednjih šol.[22]
  • Herman Potočnik – psevdonim Hermann Noordung (1892–1929) - leta 1928 je (z letnico 1929) v Berlinu izšla njegova edina knjiga: Problem vožnje po vesolju - raketni motor. V knijigi je opisan načrt vesoljske postaje s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito.[23]
  • Silvo Breskvar (1902–1969) - od 1931 do začetka 2. svetovne vojne je bil član pariške Société Astronomique de France. Populariziral je astronomijo s članki in podlistki v revijah in časopisih. Bil sodelavec Inštituta za slovenski jezik pri definiranju izrazov iz astronomije in fizike za Slovar slovenskega knjižnega jezika.


Leta 1947 so na ljubljanski univerzi ustanovili katedro za astronomijo. Prvi profesor je bil Franjo Dominko (1903–1987). Dominko je bil tudi pobudnik ustanovitve Astronomskega geofizikalnega observatorija Golovec.[24]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ V arhivu NUK v Ljubljani ga najdemo pod naslovom [O repatici].

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View=1&Query=zvezdoslovje, vpogled: 10. 9. 2017.
  2. ^ Leksikon Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva založba. 1988. str. 63. ISBN 86-361-0221-9. 
  3. ^ Vodnik, Valentin (1798). "O repatici". Lublanske novice (2): 13. 
  4. ^ Cigler, Janez (1843). "Luna". Bleiweisove Novice (25): 97-99. 
  5. ^ Sidoli, Nathan; J. L. Berggren (2007). "The Arabic version of Ptolemy’s Planisphere or Flattening the Surface of the Sphere: Text, Translation, Commentary" (PDF). SCIAMVS. 37 8 (139). 
  6. ^ Prosen, Marijan. "Astronom iz Slovenskih Goric" (PDF). Presek (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije). 1992/1993 (5). ISSN 0351-6652. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  7. ^ Prosen, Marijan. "Petsto letnica rojstva našega astronoma" (PDF). Presek (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije). 1989/1990 (4). ISSN 0351-6652. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  8. ^ "Kobav Andrej". Notranjci.si. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  9. ^ Prosen, Marijan (31. januar 2009). "Pomembni astronom Janez Jakob Olben". Gorenjski Glas. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  10. ^ Joža Glonar. "Olben, Janez Jakob". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. 
  11. ^ Grošelj, Pavel. "predavanje Prirodoznanska prizadevanja med Slovenci" (PDF). Presek (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije). 1939/40 (4): 113–121, 165–173. ISSN 0351-6652. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  12. ^ Glonar Joža. 1926. Floriantschitsch de Grienfeld, Ivan Dizma. Slovenski bijografski leksikon, vol. 2, Erberg–Hinterlechner. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka.
  13. ^ Južnič, Stanislav. 2010. Študij in znanost Ivana Dizma Florjančiča. Bogoslovni vestnik 70(3): 379–390.
  14. ^ Stanislav Južnič (21. 10. 2001). "Pouk fizike pri jezuitih v Ljubljani". Kvarkadabra - društvo za tolmačenje znanosti. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  15. ^ "Slovenski jezuit, ki ima svoj asteroid". MMC RTV Slovenija. RTV Slovenija. 
  16. ^ Joža Glonar. "Hallerstein, Avguštin". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. 
  17. ^ Kregar, Andrej. "Neposredno opazovanje z daljnogledom in fotografiranje navideznega Venerinega prehoda prek Sonca" (PDF). Presek (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije). 2003/2004 (5). ISSN 0351-6652. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  18. ^ Aleksandra Serše; Danijela Juričić Čargo; Stanislav Južnič; Matevž Košir (2005). "Gabrijel Gruber S. J. 1740-1805 (razstava ob 200 letnici smrti)" (PDF). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. ISBN 961-6137-91-3. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  19. ^ Janez Gomzi (21. 3. 2017). "23. marec: DAN ARTILERIJE SLOVENSKE VOJSKE – JURIJ VEGA". Ljubljana: Društvo upokojencev Ministrstva za obrambo. Pridobljeno dne 10.9.2017. 
  20. ^ Stanko Dimnik. "Tomec, Ivan". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. 
  21. ^ "Pavel Kunaver". Ognjišče d.o.o. 2008. Pridobljeno dne 11.9.2017. 
  22. ^ Prosen, Marijan. "Pisec prvega slovenskega učbenika astronomije" (PDF). Presek (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije). 2005/2006 (3). ISSN 0351-6652. Pridobljeno dne 11.9.2017. 
  23. ^ Hahonina, Ksenija (5.9.2006). "Arhitekt breztežnosti". Mladina. Pridobljeno dne 11.9.2017. 
  24. ^ dr. Milan Trobič (24.4.2016). "AGO – Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec". Prvi program Radia Slovenija. Pridobljeno dne 9.9.2017. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]