Gravitacijsko valovanje
Gravitacíjsko valovánje je nihanje ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora. Gravitacíjski valóvi prenašajo energijo v obliki gravitacíjskega sévanja. Prvi je na osnovi svoje splošne teorije relativnosti[1] leta 1916 njihov obstoj napovedal Albert Einstein.[2] Viri zaznavnega gravitacijskega valovanja bi lahko bili dvojne zvezde, sestavljene iz belih pritlikavk, nevtronskih zvezd ali črnih lukenj. Obstoj gravitacijskega valovanja je možna posledica Lorentzeve invariantnosti splošne teorije relativnosti, saj s sabo prinaša koncept omejene hitrosti širjenja fizikalnih interakcij. Nobelova nagrada za fiziko je bila leta 1993 podeljena za meritve Hulse-Taylorjevega dvojnega sistema pulzarjev (PSR B1913+16), ki so posredno pokazale, da so gravitacijski valovi več kot le matematične nepravilnosti. Po svetu delujejo različni detektorji gravitacijskega valovanja. Februarja 2016 je ekipa detektorja Advanced LIGO sporočila, da so neposredno zaznali gravitacijsko valovanje. To je nastalo ob zlitju dveh črnih lukenj.[3][4][5][6]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Barish, B. »The Detection of Gravitational Waves using LIGO« (PDF) (v angleščini).
- ↑ Finley, Dave. »Einstein's gravity theory passes toughest test yet: Bizarre binary star system pushes study of relativity to new limits« (v angleščini). Phys.Org.
- ↑ Castelvecchi, Davide; Witze, Witze (11. februar 2016). »Einstein's gravitational waves found at last«. Nature News. doi:10.1038/nature.2016.19361. Pridobljeno 11. februarja 2016.
- ↑ Abbott, B. P.; Abbott, R.; Abbott, T. D.; Abernathy, M. R.; Acernese, F.; in sod. (2016). »Observation of Gravitational Waves from a Binary Black Hole Merge«. Physical Review Letters. Zv. 116, št. 6. doi:10.1103/PhysRevLett.116.061102.
- ↑ »Gravitational waves detected 100 years after Einstein's prediction | NSF - National Science Foundation«. www.nsf.gov. Pridobljeno 11. februarja 2016.
- ↑ Overbye, Dennis (11. februar 2016). »Physicists Detect Gravitational Waves, Proving Einstein Right«. New York Times. Pridobljeno 11. februarja 2016.