Labod X-1

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Labod X-1 (HDE 226868)
Na zvezdni karti je z rdečim krožcem označena lega zvezde Labod X-1.
Cercle rouge 100%.svg
Opazovalni podatki
Epoha {{{epoch}}}      Enakonočje
Ozvezdje Labod
Rektascenzija 19h 58m 21,7s [1]
Deklinacija +35° 12′ 5,8″
Navidezni sij (V) 8,95
Značilnosti
Spektralni razred B0
Astrometrija
Oddaljenost 8000 sv. l.
Absolutni izsev (MV) -6,5±0,2
Podrobnosti
Masa 20-30 m
Polmer 20–22[2] r
Temperatura 30 000 K
Glej tudi: zvezda, seznam zvezd
Umetniška upodobitev dvozvezdja Labod X-1
Rentgenska slika izvora Cygnus X-1 (Nasina slika)

Labod X-1 (Cyg X-1) je rentgensko dvozvezdje z obhodnim časom v ozvezdju Laboda. Od Sonca je oddaljeno približno 6100 svetlobnih let. Sestavljata ga črna luknja in navadna zvezda, ki kroži okrog nje. Črna luknja z zvezde trga maso, pri čemer nastaja akreacijski disk, ki seva rentgensko svetlobo. V rentgenskem sevanju tega izvora so opazne velike spremembe v intervalih po 50 ms, kar je zelo hitro in kaže na zelo majhno velikost izvora.

HDE 226868[uredi | uredi kodo]

Ta zvezda leži pol stopinje SVV od Ete Laboda in je modra nadorjakinja s površinsko temperaturo 30 000 °C in maso 20 do 30 Sončevih mas.

Črna luknja[uredi | uredi kodo]

Njena masa je vsaj 10 Sončevih mas. Odkrili so jo zaradi sevajočega akreacijskega diska, ki ga ne bi moglo ustvariti nobeno drugo telo.

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Močan izvor rentgenskega sevanja so v Labodu odkrili že leta 1962, ko so v atmosfero z raketami začeli pošiljati prve detektorje. V letu 1965 so odkrili spremenljivost izvora. Leta[1970 so v orbito izstrelili prvi rentgenski satelit UHURU, so ugotovili, da izvor sevanja sovpada z zvezdo HDE 226868. Charles Thomas Bolton je odkril nepravilnosti v gibanju zvezde, kar je pokazalo na črno luknjo.

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

  • Stava Stephena Hawkinga: Fizik, ki je lep del svojega dela posvetil črnim luknjam, je stavil, da v Labodu X-1 NI črne luknje; to je bilo zanj neke vrste zavarovanje, saj bi, če bi njegovo delo padlo v vodo, vsaj dobil stavo. Na svojo srečo je izgubil, da ne bo pomote.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ van Leeuwen, F. (November 2007), "Validation of the new Hipparcos reduction", Astronomy and Astrophysics 474 (2): 653–664, Bibcode:2007A&A...474..653V, arXiv:0708.1752, doi:10.1051/0004-6361:20078357 
  2. ^ Ziółkowski, J. (2005), "Evolutionary constraints on the masses of the components of HDE 226868/Cyg X-1 binary system", Monthly Notices of the Royal Astronomical Society 358 (3): 851–859, Bibcode:2005MNRAS.358..851Z, arXiv:astro-ph/0501102, doi:10.1111/j.1365-2966.2005.08796.x  Note: for radius and luminosity, see Table 1 with d=2 kpc.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kambič, Bojan (2007). Raziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10 x 50. CAMBIO, Ljubljana. ISBN 978-961-92148-0-0. 
  • Hawking, Stephen W. (2003). Ilustrirana kratka zgodovina časa. DMFA-založništvo. ISBN 961-212-146-X. 

Koordinati: Sky map 19h 58m 21.6756s, +35° 12′ 05.775″