Zvezdni katalog

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Risba ozvezdja Perzej (po Perzeju iz grške mitologije) iz zvezdnega kataloga Uranographia, ki ga je izdal Johannes Hevel leta 1690

Zvézdni katalóg je seznam po navadi objavljen kot katalog leg zvezd. V astronomiji ima ogromno zvezd le kataloške številke. Članek obravnava kataloge, ki so jih največkrat uporabljali. Večina sodobnih katalogov je razpoložljiva v elektronski obliki in se lahko dobi v Nasinem astronomskem podatkovnem središču ali drugod (glej povezavo na koncu).

Starejši katalogi[uredi | uredi kodo]

Najstarejše znane zvezdne kataloge so izdelali kitajski astronomi.

Vsekakor velja omeniti zvezdni katalog, ki ga je leta 137 objavil Ptolemej kot del svojega dela Almagest. Njegov katalog navaja lege 1028 zvezd, vidnih iz Aleksandrije do navideznega sija 4m in nekaj šibkejših. Uporabljali so ga preko 1.000 let in je temeljil na zgodnejšem Hiparhovem. Dolgo časa so mislili, da je Ptolemej posnel ta koledar, čeprav danes izgubljen, z navadno ekstrapolacijo. Z novejšimi raziskavami sistematskih in statističnih napak pa so pokazali da sta Hiparhov in Ptolemejev zvezdni katalog vseeno bolj sorodna, vendar natančna povezava ni znana.

V rabi sta dve vrsti poimenovanja zvezd. Eno izvira iz Bayerjeve Uranometrie iz leta 1603 in velja za svetle zvezde. Ime je sestavljeno iz grške črke in rodilnika imena ozvezdja v katerem se navidezno nahaja. Primera sta α Kentavra (α Cen) (Centaurus - Centauri) ali γ Laboda (γ Cyg) (Cygnus - Cygni). Glej Bayerjevo poimenovanje.

Glavna težava Bayerjevega poimenovanja je bilo pomanjkanje grških črk, saj jih je kmalu začelo zmanjkovati, ko so odkrivali vse temnejše zvezde. John Flamsteed je leta 1725 v Historia coelestis Bitannica vpeljal način poimenovanja, ki je za drugi del ohranil rodilniško ime ozvezdja in namesto črk uporabil števila. Primera sta 61 Laboda (61 Cyg) in 47 Velikega medveda (47 UMa) (Ursa Major - Ursae Majoris). Glej Flamsteedovo poimenovanje za podrobnosti.

Znani zvezdni katalogi skozi zgodovino astronomije so:

ime
kratica
epoha
letnica izida
avtor(ji) število zvezd
meja
napaka
Babilonski zvezdni katalog okoli 1800 pr. n. št.  ?    
  okoli 360 pr. n. št. Gan De  ?  
  okoli 350 pr. n. št. Šin Šen ~800  
  okoli 300 pr. n. št. /
okoli 280 pr. n. št.
Aristil/
Timoharis
~18
(neohranjen)
 
  okoli 245 pr. n. št. Eratosten 675
(neohranjen)
 
  do 129 pr. n. št. Hiparh 850
(neohranjen)
 
  okoli 70 Agripa    
  okoli 100 Menelaj    
Almagest 138 Ptolemej 1028  
  okoli 890 Albatani    
Knjiga o nepomičnih zvezdah
(Kitab Suvar al-Kavakib)
986
epoha 964
Ali Sufi    
  1030 Al-Biruni    
  1097 Omar Hajam 36  
  1282 at-Tusi    
Zidž Ulug-Begi 1437 Ulug-beg 994  
  1592 de Brahe 777  
Astronomiae instauratae progymnasmata 1602 de Brahe/
Kepler
  < 1'
Uranometrija
(Uranometria)
1603 Bayer ~ 1200  
Catalogus stellarum australium 1679 Halley 341
(južno nebo)
 
Firmamentum Sobiescianum sive Uranographia 1690 Hevel 1564
(+341, južno nebo)
 
Historia coelestis Britannica 1725
srednja epoha 1689
Flamsteed > 3000  
Uranographia Britannica okoli 1750 Bevis    
I Ksjang Kao Čeng 1757 Anton Gogeisl/
Hallerstein/
Kögler/
Felix de Rocha
3083  
  1762 Bradley    
Coelum Australe Stelliferum 1763 de Lacaille 10.000
(južno nebo)
 
Uranographia 1801 Bode > 17.000  
Histoire celeste française 1801 de Lalande 47.000  
Atlas novus coelestis 1808 Harding 120.000  
  1814 Piazzi 7646  
  1818 Bessel 50.000  
Uranometria Nova 1843 Argelander 3256  
Armaghov katalog 1859 Robinson 5345  
Bonski pregled
(Bonner Durchmusterung (BD))
1862 Argelander 324.189
δ > -1°
 
Capeov fotografski pregled
(Cape Photographic Durchmusterung)
epoha 1875 Kapteyn 454.875
(južno nebo)
 
Osnovni katalog
(Fundamentalkatalog (FK))
1879 von Auwers    
BD 1903   457.848  
Dvozvezdja in večkratne zvezde
  1782 William Herschel    
  1824 John Herschel/
South
380  
Catalogus novus stellarum duplicium 1827 F. von Struve 3112  
  1879 Aitken > 3000  

Glej tudi[uredi | uredi kodo]