Grška mitologija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Doprsni Zevsov kip

Gŕška mitologíja je mitologija iz časa antične Grčije. Proučevalci grške mitologije so se imenovali mitografi.

  • kozmogonija (κόσμος, γένος) = nastanek sveta
  • teogonija (ϑεός, γένος) = nastanek bogov


Grki in verovanje[uredi | uredi kodo]

Grki so bili politeisti, kar pomeni da so verjeli v več bogov. Bogovi so imeli dobre in slabe človeške lastnosti. Bili so le večji, mogočnejši in nesmrtni (nesmrtnost sta jim dajala nektar in ambrozija). Živeli so na gori Olimp (sever Grčije, meja z Makedonijo), ljudje pa so jih častili v templjih in izvedovali njihovo voljo v preročiščih. Najbolj znano je preročišče v Delfih, prerokovale so Pitije (dajale so dvomljive ali dvoumne odgovore) in pa Zevsovo svetišče v Olimpiji na Peloponezu (vsake štiri leta so potekale OI; športne igre Zevsu v čast). V Olimpiji je stal/stoji(?) 15 m visok Zevsov kip, ki je bil eden največjih čudes starega sveta.

Otroci Gaje - prva generacija bogov[uredi | uredi kodo]

V grški mitologiji je ohranjenih več zgodb, ki nam pripovedujejo o nastanku sveta (kozmogonija) in bogov (teogonija). Najobširneje so te stvari povedane v Heziodovi Teogoniji, prvem sistematičnem povzetku grškega verovanja v bogove.

V začetku so si Grki bogove nazorno predstavljali kot elemente v stvarstvu. Kakor pripoveduje pesnik, je bil Kaos (Χάος), zevajoča praznina, napolnjena z meglo. Iz Kaosa so nastali Gaja (Γαῖα, Zemlja), Tartar (Τάρταρος, temno brezno pod Zemljo) in Eros (Ἔρως, Ljubezen), kot ustvarjajoča in oblikujoča moč. Gaja je najprej sama od sebe, brez moškega elementa, rodila Urana (Οὐρανός, Nebo) in Ponta (Πόντος, Morje). Po združitvi z Uranom je rodila Titane (Τιτᾶνες), šest sinov in šest hčera (tudi nekateri od otrok Titanov so veljali za Titane; med njimi izstopata zlasti Prometej – Προμηϑεύς – in Atlas - Ἄτλας). Štirje Titani so se oženili s svojimi sestrami Titankami. Med njimi sta najpomembnejša Kronos (Κρόνος) in Rea (Ῥέα), starša več olimpijskim bogov. Ostalim parom so se rodili Sonce, Luna, Zora, reke, morja… Za Titani je Gaja rodila Uranu tri Kiklope (Κύκλωψ), velikane z enim očesom sredi čela. Uran jih je vrgel v Tartar, iz katerega jih je začasno rešil Kronos, za zmerom pa Zevs, ker so mu pomagali v boju proti Kronosu; Zevsu kujejo strele. Kasneje zopet srečamo Kiklope kot Hefajstove pomočnike v njegovi kovačnici. Homer nam opisuje Kiklope kot ljudožerce (Polifem - Πολύϕημος).

Titan Kronos skopi očeta Urana[uredi | uredi kodo]

Uran je bil na začetku najvišji bog. Ker so mu lastni otroci, predvsem Kiklopi, hoteli zrasti čez glavo, jih je vrgel v Tartar. Ker je podobna usoda kot Kiklopom grozila tudi Titanom, so se mu s pomočjo matere Gaje uprli. Gaja je iz svojih globin vzela železo, dala iz njega skovati srp, s katerim je Kronos skopil svojega očeta. Iz krvi ranjenega Urana, ki je kapljala na Zemljo, so se rodile Erinije (Ἐρινύς), boginje maščevanja, ki kaznujejo vsako kršitev naravnega reda na Zemlji in v podzemlju. Iz morske pene, ki se je nabrala okrog Uranovega spolovila, ko ga je Kronos vrgel v morje, pa se je ob obali otoka Cipra rodila boginja ljubezni Afrodita (Ἀϕροδίτη). Ko je Kronos tako rešil brate in dobil oblast v svoje roke, se je oženil z Rejo, ki mu je rodila glavne olimpijske bogove: Hada (Ἅιδης), Pozejdona (Ποσειδῶν) in Zevsa (Ζεύς), Demetro(Δημήτηρ) in Hero (Ἥρα).

Druga generacija bogov[uredi | uredi kodo]

Kronosu pa je oče Uran malo pred svojo smrtjo prerokoval, da ga bo doletela enaka usoda kakor njega – lastni otroci mu bodo stregli po življenju. Iz strahu pred tako usodo je Kronos vsakega otroka takoj po rojstvu požrl. Ko je bila Rea pred porodom tretjega otroka, se je na prigovarjanje matere Gaje umaknila na Kreto, kjer je rodila Zevsa. Kronosu pa je namesto otroka zavila v plenice kamen, ki ga je požrl kot svoje prejšnje otroke. Medtem je božanski otrok odraščal v votlini na Kreti, kjer so nimfe skrbele zanj, čebele so mu prinašale medu, koza Amalteja ga je dojila. Ko je Zevs dorasel, je šel nad svojega očeta in ga prisilil, da je izbljuval njegove brate in sestre.

Titanomahija[uredi | uredi kodo]

Zevs je s svojima bratoma Hadom in Pozejdonom začel z Olimpa boj proti Kronosu in Titanom. Nasprotniki so se utaborili na gori Otris, Tesalija pa je bila bojišče. Skale in cele gore so metali drug v drugega. Deset let je že trajal boj med njimi. Tedaj je Gaja priskočila Zevsu na pomoč in mu svetovala, naj reši Kiklope, ki jih je Kronos vrgel v Tartar. Onemogle jih je Zevs najprej okrepčal z nektarjem in ambrozijo, nato pa so se mu pridružili v boju proti Kronosu in Titanom. S strelami, ki so jih Zevsu skovali Kiklopi, so zmagali Olimpijci.

Tretja generacija bogov[uredi | uredi kodo]

Po zmagi nad Titani je postal Zevs nesporni gospodar sveta, bogov in ljudi. Na vrhu Olimpa je zgradil Hefajst zanj in za druge bogove krasne palače. Tu živijo večno mladi in se veselijo ob nektarju in ambroziji, ki jim dajeta nesmrtnost. Zevs je razdelil oblast nad svetom takole: bratu Hadu je dal podzemlje, drugemu bratu Pozejdonu morje, sam pa je obdržal prestol in oblast nad nebom. Zemlja je bila pod skupno oblastjo vseh bogov, vendar pod posebnim varstvom boginje Demetre. Po Homerju se navaja stalno število dvanajstih olimpijskih bogov: Zevs (Ζεύς), Hera (Ἥρα), Apolon (Ἀπόλλων), Artemida (Ἄρτεμις), Ares (Ἄρης), Atena (Ἀϑηνᾶ), Afrodita (Ἀϕροδίτη), Hefajst (Ἥϕαιστος), Hermes (Ἡρμῆς), Pozejdon (Ποσειδῶν), Demetra (Δημήτηρ) in Hestija (Ἑστία).

Bogovi[uredi | uredi kodo]

Afrodita - Amfitrita - Apolon - Ares - Ariadna - Artemida - Asklepij - Ate - Atena - Demetra - Dioniz - Eol - Eos - Erinije - Erida - Eros - Gea - Had - Heba - Hefajst - Helios - Hera - Hermes - Hore - Inah - Irene - Kronos - Leto - Mojre - Nemeza - Nike - Okean - Pan - Perzefona - Pozejdon - Priap - Rea - Selena - Stiks - Tanatos - Temida - Tihe - Uran - Zevs -

Junaki[uredi | uredi kodo]

Ahil - Belerofont - Herkul - Odisej - Tezej - Perzej - Jazon

Kralji[uredi | uredi kodo]

Amfitrion - Atrej - Avgij - Sizif - Tantal - Minos -

Kraji in predmeti[uredi | uredi kodo]

Aheron - Had - Olimp - Tartar - cornucopio-rog obilija

Pošasti[uredi | uredi kodo]

Argos - giganti - gorgone - harpije - lernejska Hidra - Himera - Karibda - Cerber (Kerber) - kentavri - kiklopi - Ladon - Lamija - Meduza - Minotaver - Scila - Sfinga - Tifon -

Druge osebe[uredi | uredi kodo]

Amfion - Andromeda - Antej - Atropa - Kloto - Lahezis - Muza - Nimfa - titani -

Živali[uredi | uredi kodo]

Amalteja -

Glej tudi[uredi | uredi kodo]